Nekateri že nekaj časa sanjarimo, da bi imeli svoj šolski dvonadstropni avtobus. In ko smo se pred dnevi (na enega najkristalnejših dni kdajkoli sploh) odpravili v Velike Lašče na tradicionalni Krpanov kros, se nam je uresničil najbrž najbližji približek naše želje. (In voziti se s takim avtobusom je bilo natanko tako super, kot smo si predstavljali :)
Postojanka pod mladim drevescem je bila druga srcu-prijazna zadevščina v tem dnevu. Veter je pihal ravno prav in trava je bila bolj zelena kot v dneh poprej. Sonce pa... zlato zlato zlato :))Nestrpno smo se zapodili po kartončke.
Mašnice zgoraj...
... in spodaj, trdne trdne, da ja ne bo nič popustilo.
Kajti obetal se je boj! (in morda nekatere to majčkeno skrbi)
Ogrevali smo se z žogo,
... brez žoge,
... z ovirami ali brez....
Kajti obetal se je boj! (in morda nekatere to majčkeno skrbi)
Ogrevali smo se z žogo,
... brez žoge,
... z ovirami ali brez....
Nervozo pa smo si preganjali z igranjem na travne bilke.
Še prekmalu pa se je začelo zares.
Tek je bil noro naporen!!! Ampak pritekli smo do cilja in to je bila zmaga za vse.
Še prekmalu pa se je začelo zares.
Tek je bil noro naporen!!! Ampak pritekli smo do cilja in to je bila zmaga za vse.
Seveda smo bili vsi junaki, nekateri pa še prav posebno:
Ema Hočevar - 1. mesto
Ajda Osolnik - 3. mesto
Lina Šenica, 3. mesto
Maja Gabrič - 2. mesto
A že čez nekaj minut je bila utrujenost stvar preteklosti in preizkusili smo se v lokostrelstvu in v spidmintonu.
Z vriskajočim srcem smo se predali igri in pustili, da nas sonce boža, kolikor se mu zahoče :)
1 komentar:
MENI JE ZELO ŽAL KER NISEM ŠLA NA KRPANOV KROS, KER SEM MINELA TEST ZA ANGLEŠČINO KI MI JE BILA BOLJ POMEMBENA KOT KRPANOV KROS. RES MI JE ŽAL!!!!
Objavite komentar