
In nove objave sledijo ...


Takole pa smo si pripeli štartne številke ...
... in se začeli ogrevati s tekom. Dež je padal, pa spet ne padal ... 
Pa še gimnastične vaje ...
... za roke ...
... za boke ...
Začeli smo z izraelskimi športnimi risankami ... (tooo, risanke imamo radi !!!)
"Šport je močnejši od politike!" 
Program sta z zanimivimi in modrimi komentarji povezovala naša Eva in Klemen. Mi pa smo se potopili v športne himne, dokumentarne prizore, športne reklame, športne odlomke iz igranih filmov ...
Hm ... včasih je bilo potrebno napeti tudi naše možgančke ... Kaj je bilo v teniški žogici, da so se padalci v prostem padu iz filma lahko žogali z njo?

Tudi otroci na vojnih območjih imajo radi šport. Precej težko smo ugotovili, da so bili čudni kovinski tulci, s katerimi so v pesku naredili olimpijske kroge, prazni naboji streliva ... Imamo veliiiiko srečo, da živimo v miru. Se zavedamo tega?
Šport nam je med gledanjem zlezel v vse luknjice. Sedaj pa brž iz zatemnjene učilnice ven!!! Kje je žoga? (NT)

Ampak preden smo krenili v njegovo osrčje, smo se morali okrepčati.
Nekaj ogrevanja z žogo je prav prišlo, da smo pot z lahkotnim korakom vzeli pod noge.
V katerem parku se nahajamo? Katera je najvišja gora v Sloveniji? (Prava učiteljica nikoli ne izpusti prilike, da otrokom širi obzorja :)

Mi pa smo med hojo našli čas za karte, ...
... zaupne pogovore, ...
... iskanje odmevov in še ... 
Z izleta smo se vrnili majčkeno zbiti, a nasmejani in zadovoljni.
Bilo je KUUUUUUL!
Takole so se 1. septembra prvošolčki s svojimi starši prvič napotili v "tapravo" šolo ...
... in za korajžo je bilo mogoče treba majčkeno stisniti roko prijateljice.
Šolski zmajček z učiteljicami je pozdravljal šolarje pri vhodnih vratih, v telovadnici pa je svojo dobrodošlico izrekla tudi glava kolezijske družine - naša ravnateljica Lidija.
Ja, šolo je treba jemati resno ... :)
Dramski krožek nas je popeljal v daljno Afriko ...
... in ko se je Juri Muri končno umil, so tudi novopečeni šolarji odšli v svoje nove razrede med svoje nove sošolce in učiteljice.
In tkati so se začele nove tanke niti prijateljstva ...
Še prigrizek in nova šolska majica z vetrnico, rumena rutica ...
... in zajček, ...
... pa je na naši stari dobri Koleziji spet odgnal nov rod. Kakšen že? 100% KUL, seveda! (Itak! :)
Uživajte tudi vsi vi, ki nas imate radi :) Septembra pa spet nasvidenje!
V hotelu Lev smo se tako zbrali devetošolci z družinami in učitelji, da si stisnemo roke, se objamemo, se zahvalimo drug drugemu za vse, kar smo si v teh letih dali, in si na začetku poti, ki se razhajajo v novo, zaželimo vse najlepše.
Večer je bil prelep. Devetošolci so uigrano plesali, ...
... učiteljska klop pa jih je lahko le občudovala.
In nekateri so se upali zavrteti po plesišču tudi z učiteljicami -
... matematike, ...
... slovenščine ...
... in kemije. (Bravo, fantje!)

Svoje pa sta želeli povedati tudi edini prvi dami v zgodovini Kolezije. (Kot vedno ;)
Po zahvalah razredničarkama in učiteljem (pa še drugih hecih :)) , se je vsa dvorana dvignila in združila v eno veliko rajajočo kačo. In zabava se je razcvetela. Trajala je ... hmmmm ... doooolgoooo.
Naslednje dopoldne pa se je zbornica (z vsemi svojimi naseljenci) hudo razveselila čokoladne torte. Ker je bila torta tako slastna in ker pač vedno dobro de, če otroci zapuščajo šolski dom z lepimi spomini in pozitivnimi občutki.
Potem pa spričevala in iskreni objemi prijateljstva.