Za primer, da nas kdo išče: trenutno smo na lovu za vetrom in raznoraznimi zakladi narave (obstaja velika verjetnost, da je ravno ta hip vsaj eden od nas zagledal najlepši storž na svetu :)
In prav tako vznemirljivo lep čas želimo tudi vam!
Postojanka pod mladim drevescem je bila druga srcu-prijazna zadevščina v tem dnevu. Veter je pihal ravno prav in trava je bila bolj zelena kot v dneh poprej. Sonce pa... zlato zlato zlato :))
Nestrpno smo se zapodili po kartončke.
Mašnice zgoraj...
... in spodaj, trdne trdne, da ja ne bo nič popustilo.
Kajti obetal se je boj! (in morda nekatere to majčkeno skrbi)
Ogrevali smo se z žogo,
... brez žoge,
... z ovirami ali brez....
Nervozo pa smo si preganjali z igranjem na travne bilke.
Še prekmalu pa se je začelo zares.
Tek je bil noro naporen!!! Ampak pritekli smo do cilja in to je bila zmaga za vse.
Občutke po tekmi naj nam razkrijejo kar fotografije:

Lina Šenica, 3. mesto
Maja Gabrič - 2. mesto
A že čez nekaj minut je bila utrujenost stvar preteklosti in preizkusili smo se v lokostrelstvu in v spidmintonu.
Z vriskajočim srcem smo se predali igri in pustili, da nas sonce boža, kolikor se mu zahoče :)Dan Zemlje 22.4. Na ta dan smo se zbrali in proslavili našo Zemljo. Začeli smo z uvodno prireditvijo, ki sta jo vodila Mark in Špela.
Imeli smo različne delavnice. Zbirali smo tudi baterije in papir. Naše delavnice:
Ustvarjalna uporaba odpadne embalaže
Ogledali smo si delo steklarja, ki izdeluje epruvete, ki jih raziskovalci potrebujejo za raziskave.
Gledali smo skozi obarvana očala.
Naučil sem se, da je tekoči dušik zelo mrzel. Bor
Zapomnil sem si, da smo zakurili bencin. Miha
Požar smo pogasili z utekočinjenim dušikom.
Miha je gledal pod mikroskopom.
Smešno mi je bilo, ko smo z rokavicami sestavljali dele laboratorijskega pripomočka. Lina
Zapomnil sem si, da listje v tekočem dušiku zmrzne. Bor
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v oblakih. Alja
Najbolj okusen pa je bil sladoled, ki smo ga naredili skupaj. Matej R.
Ta obisk si bom zapomnila za vse večne čase. Zara
Že takoj ob vstopu nas je zelo ljubeznivo pozdravil pav.
Pogled med koze pa nam je razkril, da prijateljstvo nima mej. (Kaj pravite, kdo od njiju je bolj potrpežljiv? =)
Takoj nato smo napadli svoje zaloge hrane, kajti pešačenje iz šole nam je pobralo vso energijo.
Potem pa smo se spoznali s pitonom. Z zanimanjem smo si ga ogledali...
... in ga tudi majčkeno pocrkljali.
In že smo jo ubrali po sončnem parku. Najbolj so nas seveda zanimale živali, ki ne živijo pri nas.
Objavljamo nekaj slik, vse živali so bile namreč prelepe. Izvedeli smo, da bi zebro lahko imeli doma, saj prenese tudi nizke temperature. Vse, kar potrebujemo, je hlevček :)
Krmljenje morskih levov je bila ena sama igra.
Slon je imel precej dela z metanjem slame na svoj hrbet.

Nasršena papiga nas je le grdo gledala.
Zebre se med sladkanjem s senom niso pustile kaj prida motiti. No, mogoče čisto čisto majčkeno...
Lev je globoko razmišljal.
Žirafe pa so v štiroje (nadvse veličastno!) odšle na obhod okoli ograde.
Še nekaj igranja na igrišču in spet je bilo treba vzeti pot pod noge in v šolo. In potem so se topli spomini iz nas prelili na papir. Spet lahko rečemo (morda se komu zdi, da se že ponavljamo, pa vendar :) - bilo je prelepo!!!