Mmmmm, malica in še kakšna sladkarija za povrh, kako okusno …
Na mestnem avtobusu smo srečali skupino četrtošolcev iz OŠ Spodnja Šiška, ki je del poti proti Toškemu Čelu delila z nami. Nekateri so poskušali tekmovati z njimi, kdo bo prvi na cilju – pri koči.
»Zadnji naberejo vrečo kostanjev,« je padel predlog. Uh, kostanji – tudi teh je bilo nekaj na tleh ob drevesih in listih, ki so že pričeli spreminjati svoje barve v prijetne rjavo-rdeče odtenke.
Na manjšem prostoru ob koči so se eni resno posvetili nogometu, drugi tekanju in lovljenju naokoli, tretji pa so poskušali ujeti tople jesenske sončne žarke na svoj obraz.
Le kaj zanimivega piše v zadnjem Žurnalu?
Po čem je Toško Čelo dobilo ime, so se spraševali nekateri. Ali vi to veste?
No, učiteljica Cirila nam je to lepo razložila.
»Ljudem se je že v davni preteklosti zdelo, da se razgledi na vasice in mesto s tukajšnjih vzpetin vidijo tako, kot bi jih opazoval izpod čela – tako so pričeli uporabljati ime Čelo. Toško pa seveda po vrhu Tošč.«
Pri koči smo srečali dve izjemno prijazni gospe, ki sta s seboj pripeljali simpatičnega psa Kalčka. Kalček je za nekaj časa požel več pozornosti. Dovolil nam je božanje, bil je potrpežljiv kuža. Za slovo smo smeli škljocniti eno fotografijo. (Hvala, gospe, pa še kdaj nasvidenje).
Čas je kar prehitro minil.
In že smo stekli vsi razposajeni in veseli proti avtobusu št. 5 … in spet nazaj v šolo.
(Foto in tekst: DM)
4 komentarji:
Bilo je super, čeprav smo se na vrh zelo težko povzpeli in smo bili vsi prepoteni. Na vrhu pa smo si odahnili in se odpočili. Pojedli smo sendvič in sladkarije. Ko smo se vračali proti avtobusni postaji, pa nam je po poti zelo drselo.
KAJA 6.B
Nekateri so si na vrhu privoščili odlično juho, drugim pa je zadostoval le sendvič.
MAJA 6.B
No mene pa tuki ni blo ampak baje so se zelo zabaval :D
Na tem športnem dnevu je bilo ful dobro
P.S.
Edino natakarica je bila zelo nesramna
Objavite komentar