In še vedno se vrti...

NOVOLETNI KONCERT

2010-12-08T22:18:00.002+01:00

15. LJUBLJANSKI MARATON

2010-10-29T14:31:00.003+02:00

Maratona ni brez kolezijcev:

(NT)

DONACIJA SKB BANKE

2010-09-15T19:48:00.004+02:00

Časi niso rožnati, za nikogar, zato nas je donacija SKB banke še kako razveselila. Na otvoritvi njihove podružnice na Viču (Špar) je tako naša ravnateljica Lidija Žigon s širokim nasmehom prevzela ček za 1000 evrov, ki jih bomo porabili za nakup tehnične opreme.

V avli so razstavljeni izdelki učencev naše šole. Pred nekaj dnevi nas je obiskal Papi, pujsek SKB banke, in z veseljem smo ga upodobili v 1000 različicah :)

HVALA!

Denar bomo koristno porabili in z nakupom popestrili naše poti do znanja.

(NT)

ŠOLSKA PRIREDITEV OB PRAZNIKU

2010-04-25T00:05:00.003+02:00

... OZ. DVEH :)

27. april in 1.maj sta datuma, ki jih vsako leto obeležimo s pesmijo in recitacijami. Tudi letos ni bilo drugače, le preverite:

OBISK IZ LITVE

2010-04-24T23:55:00.006+02:00

V okviru projekta Evropska vas nas je obiskala Giedre iz Litve.

Izvedla je delavnice in predavanja skoraj v vseh razredih od 1. do 9. razreda in nam predstavila svojo deželo.

Naučili smo se mnogo zanimiva, tudi kakšno pesmico ali igro.

Čas v njeni družbi je minil, kot bi mignil.

Hvala, Giedre, in srečno :)

(NT)

14. KRPANOV KROS

2010-04-21T13:00:00.009+02:00

20. aprila smo se učenke in učenci OŠ Kolezija zbrali v Velikih Laščah, kjer smo sodelovali na 14. Krpanovem krosu. Veliko število tekmovanja željnih otrok je prišlo iz različnih koncev Ljubljane, Laškega, Celja in sosednje Reke (Rijeke).

Na krosu je tako sodelovalo prek 500 otrok. Iz naše šole nas je bilo kar 46 tekmovalcev od 1. do 9. razreda in smo bili na letošnjem krosu najštevilčnejše zastopana šola.

V tekmovanje smo dali vso svojo energijo in z doseženimi uvrstitvami kar krepko prekoračili vsa naša pričakovanja.

Pohvala za borbenost gre vsem našim tekmovalcem, za prejete medalje in lepe uvrstitve pa so bili zaslužni:

Učenci l. 2003:
5. mesto - Klavdija Novak
5. mesto - Matija Zorko

Učenci l. 2002:
2. mesto - Jon Kuhar
5. mesto - Žiga Miklavc

Učenci l. 2001:
2. mesto - Katarina Bulc
6. mesto - Matic Dimic

Učenci l. 2000:
3. mesto - Alja Kuhar
7. mesto - Lina Šenica

Učenci l. 1999:
4. mesto - Erik Intihar
5. mesto - Mica Oberstar

Učenci l. 1997
2. mesto - Maja Gabrič

Učenci l. 1995:
1. mesto - Iztok Stegovec – BRAVO!

Za naslednji Krpanov kros nam tako ne manjka vzpodbude!

Dejan Pivk (foto NT)

EKO DAN 2010

2010-04-18T23:34:00.006+02:00

Učenci naše šole smo se pridružili akciji, v kateri je sodelovalo več kot 250.000 prostovoljcev iz vse Slovenije in zaradi katere smo preteklo soboto uspeli izvleči iz okolja kar okoli 80.000 kubičnih metrov smeti.

Dan smo začeli z eko delavnicami. Že kmalu pa se nam je pridružil predsednik vlade, g. Boris Pahor, ki je v šolo prišel s kolesom.

Preden smo zavihali rokave in se lotili dela, je poklepetal z nami pred šolo.

Potem pa v akcijo! Mlajši smo se lotili šolskega atrija, starejši so se podali v okolico šole.

Kolezijci smo ponosni, da smo bili del te akcije, ki je združila toliko Slovencev v boju s človeško malomarnostjo.

(NT)

PO SLEDEH DARWINA

2010-03-13T22:28:00.004+01:00

Razstava o Darwinu, na kateri smo s svojimi likovnimi izdelki sodelovali tudi učenci naše šole, se je na posebno povabilo tamkajšnje Pedagoške fakultete preselila v Brno na Češkem.

V Mendelovem muzeju so se tako poleg ostalih plakatov in razstavnih eksponatov znašle tudi naše slike in članek šolskega časopisa Kuku:

In tako so naše slike po naravni selekciji našle pot v svet :)

(NT)

PETER IN VOLK

2010-03-09T22:48:00.009+01:00

1.3.2010 smo mlajši učenci naše šole odšli v Cankarjev dom. Tam smo gledali simfonično predstavo Peter in volk. Pripovedovalec nam je pripovedoval zgodbo, mi pa smo poslušali koncert in gledali slike, projecirane na platno. Glasbo Sergeja Prokofjeva nam je igral Policijski orkester. Na koncu smo tudi skupaj zapeli Tra ta ta in Hudo mravljico. Ugotovili smo, da veliko risank rabi glasbo, da zaživijo. Bilo je zelo lepo.

Nina Sangawa Hmeljak, 3.b

Zgodbo si lahko ogledate tudi v animiranem filmu, ki je res FANTASTIČNO narejen. Ne pozabite vklopiti zvočnikov (glasba se sicer začne šele po slabih šestih minutah filma).

Prvi del:

Drugi del:

Tretji del:

Četrti del:

Obilo užitka ob gledanju :)

PLAVALNI TEČAJ

2010-02-23T23:04:00.001+01:00

Prvošolci trenutno uživamo na plavalnem tečaju ... :)

Plavalni tečaj

POČITNICE :)

2010-02-16T21:45:00.003+01:00

Snega je napadlo dovolj in ... hmmm, a je sploh potreben kakšen komentar? :P

TA VESELI DAN ...

2010-02-16T21:22:00.004+01:00

... ALI KULTURO IMAMO RADI :)

V četrtek, 11.februarja, smo lahko od jutra do zgodnjega popoldneva uživali v najrazličnejših predstavah.

Najprej se nam je v šolski telovadnici predstavil dramski krožek.

Kaj vse pesti živali v gozdu ... Če ne veste, pridite drugič na takle dan malo naokoli ;)

In medtem, ko so igralci v zaodrju čakali na svoj trenutek, smo mi popolnoma in z vsem srcem padli v zgodbe na odru:

In ko smo se naužili živalskih zgodb, smo se odpravili po nove v Cankarjev dom. Tam sta nas zabavala dva nagajivca -Picko in Packo.

Bilo je zares enkratno! Baletna predstava nas je vse očarala in ustvarjalcem lahko stoje zakličemo le: Bravo!!!

Že kmalu pa spet, saj nas v isti dvorana čaka glasbena klasika - pravljica Peter in volk na glasbo Sergeja Prokofjeva. Zelo se že veslimo :)

DRAMSKI KROŽEK SE PREDSTAVI

2010-01-26T20:08:00.002+01:00

Na naši šoli že dolga leta pod mentorstvom učiteljice Tine Krese deluje dramski krožek. Pred kratkim se je predstavil našim staršem, spodaj pa so predstave na ogled tudi širšemu občinstvu.

Odlične predstave! Vsem iz srca čestitamo!

DRSANJE PRVOŠOLCEV

2010-01-13T23:00:00.006+01:00

Pred nekaj dnevi so naši prvošolci odšli na drsanje v Tivoli. Ne sneženje ne hudo vlažna mrzlost jih nista preplašila in odvrnila od tega, da bi si nadeli drsalke in in se radostno zapeljali po ledu. Takole nekako se je vrtelo dogajanje:

Priprava

Prvi koraki (pardon - zadrsi) po ledu

Ogrevanje

Poslušanje navodil

Akcija - dekleta

Akcija - fantje

Topel čaj

Potem pa še ena runda drsanja

In - Happy End :)

VOŠČILO

2009-12-29T00:49:00.002+01:00

NOVOLETNI KONCERT

2009-12-29T00:12:00.009+01:00

Naj tokrat govori fotozgodba:

(NT)

VABILO

2009-12-13T12:21:00.003+01:00

RAZSTAVA V MERCATORJEVEM CENTRU

2009-11-22T12:00:00.005+01:00

V Mercatorjevem centru v Šiški je od 12. novembra dalje na ogled razstava o avtohtonih sortah jabolk Slovenije. Razstavo smo pripravili učenci naše šole v okviru ekošole v sodelovanju z Društvom sadjarjev iz Borovnice in z Združenjem ekoloških kmetov osrednje Slovenije pod pokroviteljstvom Mercatorja, ki je v preteklem letu slovenskim šolarjem podaril 10.000 sadik avtohtonih slovenskih sadnih dreves, ki so jih zasadili širom Slovenije.

Z razstavo smo želeli poudariti pomen starih sadnih sort za biotsko pestrost in zdravo okolje.

Jabolko in jablano smo predstavili na tisoč in en način ...

... Z različnimi materiali ...

... Z različnimi tehnikami ...

... V različnih formatih ...

Šolski pevski zborček je pod budnim ušesom učiteljice Liljane prvič javno predstavil ekohimno OŠ Kolezija, ki jo je napisal naš učenec Bor Ratajec. Požela je XXL val odobravanja :)

Pod ekozastavo je svoje misli z nami in obiskovalci delila tudi naša ravnateljica Lidija.

In že smo se lahko predali ogledovanju naših umetnin in prebiranju vsemogočih zanimivih besedil o sadnem drevju in sadjarstvu pri nas sploh. Sadjarji iz Borovnice so pripravili tudi primerke jabolk prav vseh sort in z veseljem smo jih okušali in primerjali med sabo.

Zatorej - vsi, ki si razstave še niste ogledali, ne odlašajte. Če ne drugače, pač združite nakupovanje z nečim lepim, kar se res ne zgodi pogosto :) Vabljeni!

(NT, foto: Kristina Šolmajer Stropnik, vodja ekošole Kolezija)

NE POČIVAMO VEČ!

2009-11-07T10:29:00.003+01:00

Da bi ne bilo kakšne pomote: KULezijci smo že spet v akciji :)

In nove objave sledijo ...

JESENSKE POČITNICE

2009-10-27T20:23:00.004+01:00

Trenutno nas ni. Ker ne počnemo nič, poslušamo stvari, ki se jih ne da slišati, strmimo v rožnati konec sveta ter se za nobeno reč ne zmenimo. In pri tem se ne pustimo niti malo motiti :D

LJUBLJANSKI MARATON

2009-10-27T19:37:00.010+01:00

Tudi letos nas je vreme preizkušalo, če si upamo na tek ... (Odgovor je jasen! Itak!!! :)

Takole smo se zbirali pod eno majčkeno strešico ...

... in prisluhnili navodilom učitelja Viktorja.

Takole pa smo si pripeli štartne številke ...

... in se začeli ogrevati s tekom. Dež je padal, pa spet ne padal ...

... in mlajši bratje niso bili čisto prepričani, da je vse skupaj dobra zamisel.

Pa še gimnastične vaje ...

... za roke ...

... za boke ...

... za usta ...

... za kolena ...

Naši juniorčki pred štartom niso bili niti malo zaskrbljeni.

Kaj pa naši seniorčki?

O nivoju zaskrbljenosti naših seniork ni bilo nobenega dvoma :D :D :D

In že smo se odpravili v štartni prostor!

Cilj je bil daleč daleč, ...

... a osvojili smo ga nasmejani!

Pa čeprav je bilo za nami 2100 metrov naporov ...

Malo pijače in že smo bili pripravljeni, da odtečemo še enkrat, če bi bilo treba.

Bravo, mi!!! Kdor si upa, je car!

(NT)

FILMSKA MATINEJA

2009-10-27T11:31:00.006+01:00

Pred dnevi nas je obiskal znani slovenski režiser Beno Hvala in nam v uro in pol dolgem filmskem programu pokazal številne športne trenutke.

Začeli smo z izraelskimi športnimi risankami ... (tooo, risanke imamo radi !!!)

"Šport je močnejši od politike!"

Program sta z zanimivimi in modrimi komentarji povezovala naša Eva in Klemen. Mi pa smo se potopili v športne himne, dokumentarne prizore, športne reklame, športne odlomke iz igranih filmov ...

Hm ... včasih je bilo potrebno napeti tudi naše možgančke ... Kaj je bilo v teniški žogici, da so se padalci v prostem padu iz filma lahko žogali z njo?

Zrak? Ne.

Pesek? Ne.

Predamo se ... :(

ŽELEZO!

In s katerim športom se ukvarjaš ti? Z boksom? Ojej, potem se te pa bojim!

Tudi otroci na vojnih območjih imajo radi šport. Precej težko smo ugotovili, da so bili čudni kovinski tulci, s katerimi so v pesku naredili olimpijske kroge, prazni naboji streliva ... Imamo veliiiiko srečo, da živimo v miru. Se zavedamo tega?

Šport nam je med gledanjem zlezel v vse luknjice. Sedaj pa brž iz zatemnjene učilnice ven!!! Kje je žoga?

(NT)

EVROPSKI DAN JEZIKOV

2009-10-11T22:09:00.004+02:00

Če bi 25. septembra vstopili v našo šolo, bi se zaradi dogajanja v njej počutili kot na gradbišču babilonskega stolpa. Pa ne zato, ker bi jo mi želeli povišati do oblakov, pač pa zaradi zmešnjave vsemogočih svetovnih jezikov, ki je vladala med našimi stenami. Pridružili so se nam zunanji sodelavci - poznavalci jezikov in državljani tujih dežel ter nam pomagali, da smo z njimi začutili melodije drugih govoric. In nismo si polomili jezikov, kar poglejte si :D

(NT, montaža filma Sara Bajuk)

ŠPORTNI DAN V TAMARJU

2009-09-26T14:09:00.007+02:00

Če si upaš enkrat v Tamar, potem si nad njim očaran tako močno, da se tja vračaš znova in znova in znova. In mi smo si pred leti upali ... :D

Tudi letos nas je pričakal v vsej svoji lepoti in veličastnosti.

Ampak preden smo krenili v njegovo osrčje, smo se morali okrepčati.

Nekaj ogrevanja z žogo je prav prišlo, da smo pot z lahkotnim korakom vzeli pod noge.

V katerem parku se nahajamo? Katera je najvišja gora v Sloveniji? (Prava učiteljica nikoli ne izpusti prilike, da otrokom širi obzorja :)

Kakšna pravila veljajo tu?

Gozd, objet od jeseni, je bil kajpada čaroben ...

Mi pa smo med hojo našli čas za karte, ...

... zaupne pogovore, ...

... iskanje odmevov in še ...

In po uri in pol - končno! Koča!!!

In malica in bonboni in igre :D :D :D

Z izleta smo se vrnili majčkeno zbiti, a nasmejani in zadovoljni.

Bilo je KUUUUUUL!

(NT)

PRVI ŠOLSKI DAN

2009-09-25T20:29:00.003+02:00

Uf, čas je, da se tudi na teh straneh pokaže, kako zelo nas je vrtinec šolskega dogajanja že zgrabil za roke in nas potegnil iz počitniškega sanjarjenja.

Takole so se 1. septembra prvošolčki s svojimi starši prvič napotili v "tapravo" šolo ...

... in za korajžo je bilo mogoče treba majčkeno stisniti roko prijateljice.

Šolski zmajček z učiteljicami je pozdravljal šolarje pri vhodnih vratih, v telovadnici pa je svojo dobrodošlico izrekla tudi glava kolezijske družine - naša ravnateljica Lidija.

Ja, šolo je treba jemati resno ... :)

Dramski krožek nas je popeljal v daljno Afriko ...

... in ko se je Juri Muri končno umil, so tudi novopečeni šolarji odšli v svoje nove razrede med svoje nove sošolce in učiteljice.

In tkati so se začele nove tanke niti prijateljstva ...

Še prigrizek in nova šolska majica z vetrnico, rumena rutica ...

... in zajček, ...

... pa je na naši stari dobri Koleziji spet odgnal nov rod. Kakšen že? 100% KUL, seveda! (Itak! :)

(NT)

SPET NOV ZAČETEK :)

2009-09-05T13:19:00.003+02:00

Na 1. šolski dan nas je kolezijski zmajček takole prešerno pričakal in prav vsakemu zaželel prijazno in uspešno dela-polno leto. Dnevi se že odvijajo v vse bolj divjem ritmu in po šoli spet vse brbota in se privzdiguje ... Ničesar na svetu ni, kar bi nas ustavilo :)

ŽELIMO ČUDOVITO POLETJE!

2009-06-26T19:14:00.004+02:00

Spet je prišel čas, ko kolezijci na oblakih odjezdimo po rdeče gozdne jagode, po sveže morske sape in na stran odložene sanje, ... ko se potopimo v valove prijateljstva in nasmehov, ... in ko v dlani lovimo bleščeče okruške sonca in lune in zvezd ...

Uživajte tudi vsi vi, ki nas imate radi :) Septembra pa spet nasvidenje!

SLOVO DEVETOŠOLCEV

2009-06-26T18:14:00.010+02:00

Vse se enkrat konča in tudi šolanje na OŠ Kolezija ne traja večno.

V hotelu Lev smo se tako zbrali devetošolci z družinami in učitelji, da si stisnemo roke, se objamemo, se zahvalimo drug drugemu za vse, kar smo si v teh letih dali, in si na začetku poti, ki se razhajajo v novo, zaželimo vse najlepše.

Večer je bil prelep. Devetošolci so uigrano plesali, ...

... učiteljska klop pa jih je lahko le občudovala.

In nekateri so se upali zavrteti po plesišču tudi z učiteljicami -

... matematike, ...

... slovenščine ...

... in kemije. (Bravo, fantje!)

Svoje pa sta želeli povedati tudi edini prvi dami v zgodovini Kolezije. (Kot vedno ;)

Seveda so si posebno mesto na odru s častno nagrado zaslužili "zlati" kolezijci - učenci, ki so bili odlični v vseh letih šolanja.

Po zahvalah razredničarkama in učiteljem (pa še drugih hecih :)) , se je vsa dvorana dvignila in združila v eno veliko rajajočo kačo. In zabava se je razcvetela. Trajala je ... hmmmm ... doooolgoooo.

Naslednje dopoldne pa se je zbornica (z vsemi svojimi naseljenci) hudo razveselila čokoladne torte. Ker je bila torta tako slastna in ker pač vedno dobro de, če otroci zapuščajo šolski dom z lepimi spomini in pozitivnimi občutki.

Potem pa spričevala in iskreni objemi prijateljstva.

Srečno, naši devetošolci! Pogrešali vas bomo!

Najboljši devetarčki odhajajo iz šole

Naši devetarčki gredo drugam,
midve jih pa prosiva za avtogram.

Že se s plesom pripravljajo na valeto
in da bi jih videli, dvigneva roleto.

Pa saj obvladajo!
In nič ne padajo!

Punce so kot princeske,
fantje si pa uredijo pričeske.

Nama gre na jok,
ko vidiva toliko plešočih nog.

Kako grozno bo, ko jih ne bo več,
saj midve bova čisto preč!

Do konca jih bova pogrešali
in usta povešali...

Lara Prijon, Sara Jeđud, 5.b

(NT)

ZAKLJUČNA PRIREDITEV

2009-06-21T18:15:00.009+02:00

Spet smo na pragu počitnic in spet smo se učenci, učitelji in starši naše šole znašli na enem mestu ob istem času, da se v skupnem druženju poslovimo od tega šolskega leta. Tokrat v športnem duhu in v družbi mnogih povabljencev, saj je bil to tudi dan otvoritve naših novih športnih površin - tekaške steze in igrišča za odbojko na mivki.

Pod širnim nebom, v objemu kuštrajočega vetra smo se zbrali na tribuni pred šolo in kmalu kmalu med nami ni bilo več prostora niti za enega majčkenega ptička.

Pesem se je dvignila med oblake ...

... in začelo se je.

Naša ga. ravnateljica Lidija in g. župan Zoran Jankovič sta nam imela veliko povedati.

V spomin (in za primer počitniškega dolgočasja) smo g. županu podarili kopijo Kulfilma (nagrajenega filma o naši šoli, ki so ga ustvarili naši petošolci), izvod še vročega šolskega časopisa KUKU s Kolezije in čudovit primerek simbola naše šole - vetrnico, ki človeka enostavno ne more ne-osrečiti. (No, tako se zdi nam, lahko pa se oglasi g. Jankovič in pove drugače ... :)

In že smo plesali ...

... in se vrteli ...

... in skakali na tisoč in en način.

Nogometaši pa so čakali na svoj trenutek.

In res smo se prav kmalu pomerili v vrsti športnih disciplin.

Tek na 60 metrov ... (Kdo se boji naše ravnateljice, ko se preobuje v superge? VSI! ;)

Borilne veščine ...

Nogomet ... (Končno!)

Spretnostne naloge ...

Odbojka ... Tekmovali smo prav vsi, poleg otrok tudi učitelji in starši.

Na stojnici pa smo se medtem lahko oskrbeli s Kukujem (obvezno čtivo!), pokramljali z njegovimi ustvarjalci (in z vsemi, ki so nam po dolgem času prekrižali pot), si ogledali Kulfilm in razstavljene izdelke projekta Evropska vas ter si izmerili holesterol in krvni tlak.

Za zaključek pa sladoled ... Je sploh lahko lepše?

(SL & NT)

NA KMETIJI

2009-05-31T18:10:00.019+02:00

Na dan, ko se je vreme skisalo, smo se drugošolci znašli na kmetiji Davčen sredi škofjeloških hribov. Še dan prej bosi in v kratkih majčkah, tedaj pa v volnenih jopicah in gumijastih škornjih, želeč si tudi kakšne rokavice...

Najprej smo spoznali koze in do konca so ostale naše ljubljenke.

Obiskal nas je tudi lovec. Pisk v rog in predavanje se je začelo.

Kaj naj človek v dežju, vetru in mrazu počne drugega, kot kleklja? (Itaaak :D)

V stari hiši smo si ogledali staro orodje, pohištvo, krožnike, ... in si celo prebrali spričevalo, staro 100 let.

Ljubkovanje majcenih zajčkov v hlevu je bilo najlepši del dneva. Za tegale zgoraj pa se nam je zazdelo, da je malce preveč zrasel.

Naslednje jutro nas je prebudilo sonce in nas popeljajo na Stari vrh. Vročine še ni bilo nazaj, zato pa so pogledi segali daleč na rob sveta.

Lepo je biti veter in kuštrati rože ...

Fotografiranje je postalo razredni hobi ...

... in poslikali smo "vse živo".

Po dveurni hoji se zdravi otroški duši pošteno prileže nekaj premetov.

Popoldne pa nas je čakalo trdo kmečko delo in naše mehke mestne ročice so se morale kar potruditi. Ampak - uspelo nam je!

Vožnja s polnim vozom trave nazaj ... Nahranili smo krave in se lotili izdelovanja piščalk.

Proti večeru nas je razveselila kobila Riča in nam pokazala svoje zobe. (Pogled v njen gobec pa nas je vzpodbudil k rednemu umivanju bolj kot 1000 učnih lekcij in pridig naših staršev.) Nekateri so premagali hud strah pred višino in zibanjem na konju ter se preizkusili v jahanju.

Zvečer smo zakurili kres, ob katerem smo tudi zapeli in zaplesali.

Komaj komaj smo se utegnili oglasiti domačim s kratkimi pozdravi.

Tretji dan smo morali hitro zamesiti kruh, da se je spekel do našega odhoda. Seveda je bil to najboljši kruh na svetu. (Škoda, da ga niste mogli okusiti vsaj košček ...)

Morali smo biti zelo pridni, da smo rešili tudi vse naloge v učnem zvezku.

Uspeli smo obiskati tudi sosedov hlev, kjer živi Riča.

Tudi za igranje z žogo in guganje s trojno gugalnico se je našel čas.

Pa za valjanje po travi in veselje kar tako ...

In seveda smo pojedli vse! (Rekord: 8 štrukljev na osebo (in nekaj malega trebuhobola kasneje zraven).)

Preživeli smo 3 čudovite dneve. In čeprav niso bili vsi brez oblačka, se jih bomo spominjali kot zlate, nadvse zanimive in srečne.

(NT)

Naravoslovni tabor v Osilnici

2009-05-28T21:07:00.003+02:00

Na tridnevni tabor smo odšli 11. 5. Učenka Zara iz 3.a je prvi dan opisala tako:

Zjutraj sem se zbudila. Pojedla sem zajtrk, si umila zobe in se oblekla. Potem sem odšla v šolo. Tam smo peš odšli do Veterinarske šole. Tam nas je čakal avtobus. Peljali smo se dve uri. Po naporni vožnji smo prispeli do hotela Kovač. Povedali so nam, kje bomo spali. In končno smo imeli prosti čas! Potem smo odšli na šesturni pohod. Vrnili smo se malo pred večerjo. Po večerji smo se lepo oblekli in šli v disko. Plesali smo, pripravili razne točke in se zabavali. Na koncu so naše točke tudi ocenili. Pred spanjem smo se stuširali, se oblekli v pižamo in umili zobe. Pozno zvečer je v naši sobi zavladala tišina. Vsi smo zaspali. Sladko smo sanjali.

PO POTEH OKUPIRANE LJUBLJANE

2009-05-10T00:14:00.005+02:00

Tudi učenci naše šole smo se s športnim dnem spomnili vojne zgodovine našega glavnega mesta in njegove osvoboditve ter se odpravili po Poti spominov in tovarištva v različnih smereh.

Prvošolci in drugošolci smo iz Murgel krenili proti kontrolni točki Agrotehnika-Gruda. Do tja smo potrebovali slabo uro hoje.

Dan je bil vroč. Vrbe so pridno "jokale" nad nami in nam nagajale s svojimi kapljami mane, pod nogami je škripala peščena pot, mi pa smo klepetali, peli... in še malo klepetali.

Nekateri so komaj komaj vzdržali do malice. Našli smo najhladnejšo senco ter se posedli okoli mladih dreves. V dar je vsak dobil trak za zapestje, sadno ploščico in plastenko z vodo.

Že je bilo treba nazaj. Spet kakšna slaba ura hoje... Pot nam je prekrižala čudovita gosenica in nas razveselila s svojimi ognjenimi barvami.

Prestavili smo jo v travo, da je ne bi kdo nevede (ali niti ne tako nevede) pohodil. In sedaj upamo, da nas kot prelep metulj pride pogledat v šolo :)

(NT)

EVROPSKA VAS

2009-05-09T19:22:00.012+02:00

OD BLIZU...

(poročanje od daleč še sledi, zato le prihajate na naše strani tudi v bodoče :)

In komentar sploh ni potreben, kajne?

(NT)

ŽELIMO ČUDOVITE POČITNICE!

2009-04-24T18:16:00.008+02:00

Za primer, da nas kdo išče: trenutno smo na lovu za vetrom in raznoraznimi zakladi narave (obstaja velika verjetnost, da je ravno ta hip vsaj eden od nas zagledal najlepši storž na svetu :)

In prav tako vznemirljivo lep čas želimo tudi vam!

KRPANOV KROS

2009-04-24T00:24:00.017+02:00

Nekateri že nekaj časa sanjarimo, da bi imeli svoj šolski dvonadstropni avtobus. In ko smo se pred dnevi (na enega najkristalnejših dni kdajkoli sploh) odpravili v Velike Lašče na tradicionalni Krpanov kros, se nam je uresničil najbrž najbližji približek naše želje. (In voziti se s takim avtobusom je bilo natanko tako super, kot smo si predstavljali :)

Postojanka pod mladim drevescem je bila druga srcu-prijazna zadevščina v tem dnevu. Veter je pihal ravno prav in trava je bila bolj zelena kot v dneh poprej. Sonce pa... zlato zlato zlato :))

Nestrpno smo se zapodili po kartončke.

Mašnice zgoraj...

... in spodaj, trdne trdne, da ja ne bo nič popustilo.

Kajti obetal se je boj! (in morda nekatere to majčkeno skrbi)

Ogrevali smo se z žogo,

... brez žoge,

... z ovirami ali brez....

Nervozo pa smo si preganjali z igranjem na travne bilke.

Še prekmalu pa se je začelo zares.

Tek je bil noro naporen!!! Ampak pritekli smo do cilja in to je bila zmaga za vse.

Občutke po tekmi naj nam razkrijejo kar fotografije:

Seveda smo bili vsi junaki, nekateri pa še prav posebno:

Ema Hočevar - 1. mesto

Ajda Osolnik - 3. mesto

Lina Šenica, 3. mesto

Maja Gabrič - 2. mesto

A že čez nekaj minut je bila utrujenost stvar preteklosti in preizkusili smo se v lokostrelstvu in v spidmintonu.

Z vriskajočim srcem smo se predali igri in pustili, da nas sonce boža, kolikor se mu zahoče :)

Vse rezultate si lahko pogledate TUKAJ.

(NT)

DAN ZEMLJE - 22.4.09

2009-04-23T13:44:00.010+02:00

Atlas ??

Dan Zemlje 22.4. Na ta dan smo se zbrali in proslavili našo Zemljo. Začeli smo z uvodno prireditvijo, ki sta jo vodila Mark in Špela.

Imeli smo različne delavnice. Zbirali smo tudi baterije in papir. Naše delavnice:

Čiščenje atrija

Pogovor s kuharico Miro

Zbiranje starega papirja

Neprijetna resnica

Sajenje rož in cipres

Ustvarjalna uporaba odpadne embalaže

Fotogalerija

Inštitut Jožef Stefan

2009-04-14T19:54:00.015+02:00

Učenci 3.a smo obiskali Inštitut Ježefa Stefana v Ljubljani. Uživajte ob gledanju fotografij in branju komentarjev učencev.

Ogledali smo si delo steklarja, ki izdeluje epruvete, ki jih raziskovalci potrebujejo za raziskave.

Gledali smo skozi obarvana očala.

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo naredili poskuse s tekočim dušikom, ko smo gledali kako so oblikovali steklo na ognju in naredili laboda. Ronja

Naučil sem se, da je tekoči dušik zelo mrzel. Bor

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v megli. Nina

Zapomnil sem si, da smo zakurili bencin. Miha

Požar smo pogasili z utekočinjenim dušikom.

Miha je gledal pod mikroskopom.

Smešno mi je bilo, ko smo z rokavicami sestavljali dele laboratorijskega pripomočka. Lina

Oh kako lepo je bilo, ko smo ustrelili "flašo" v zrak. Maša

Gospod je bil zelo prijazen. Matej V.

Najbolj mi je bilo všeč, ko je raketa vzletela. Mai

Raketo je odneslo kakšnih 10 metrov visoko. Nik

Zapomnil sem si, da listje v tekočem dušiku zmrzne. Bor

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v oblakih. Alja

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jedli sladoled in bili v nebesih. Nikita

Naučila sem se, da lahko sladoled naredim doma.

Priprava je zelo enostavna. Lara

Najbolj okusen pa je bil sladoled, ki smo ga naredili skupaj. Matej R.

Ta obisk si bom zapomnila za vse večne čase. Zara

MMN

V ŽIVALSKEM VRTU

2009-04-12T23:16:00.017+02:00

Prišel je dan, ko se je poletje odločilo na vrat na nos iz naših krajev odgnati pomlad (ki še niti dobro ni odložila svojega cvetočega klobuka), in točno na ta dan smo se prvi in drugi razredi naše šole odpravili v ljubljanski živalski vrt.

Že takoj ob vstopu nas je zelo ljubeznivo pozdravil pav.

Pogled med koze pa nam je razkril, da prijateljstvo nima mej. (Kaj pravite, kdo od njiju je bolj potrpežljiv? =)

Takoj nato smo napadli svoje zaloge hrane, kajti pešačenje iz šole nam je pobralo vso energijo.

Potem pa smo se spoznali s pitonom. Z zanimanjem smo si ga ogledali...

... in ga tudi majčkeno pocrkljali.

In že smo jo ubrali po sončnem parku. Najbolj so nas seveda zanimale živali, ki ne živijo pri nas.

Objavljamo nekaj slik, vse živali so bile namreč prelepe. Izvedeli smo, da bi zebro lahko imeli doma, saj prenese tudi nizke temperature. Vse, kar potrebujemo, je hlevček :)

Krmljenje morskih levov je bila ena sama igra.

Slon je imel precej dela z metanjem slame na svoj hrbet.

Tiger se je brez miru sprehajal ob ograji in čakal na malico.

Nasršena papiga nas je le grdo gledala.

Zebre se med sladkanjem s senom niso pustile kaj prida motiti. No, mogoče čisto čisto majčkeno...

Lev je globoko razmišljal.

Žirafe pa so v štiroje (nadvse veličastno!) odšle na obhod okoli ograde.

Še nekaj igranja na igrišču in spet je bilo treba vzeti pot pod noge in v šolo. In potem so se topli spomini iz nas prelili na papir. Spet lahko rečemo (morda se komu zdi, da se že ponavljamo, pa vendar :) - bilo je prelepo!!!

(NT)

ZGODBA Z ZAHODNE STRANI (West side story), 24.3.2009

2009-04-09T13:13:00.008+02:00

Vpliv jazza na umetno glasbo

Igral je:Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Simon Dvoršak
Voditelj: Srečko Meh

Spored:
George Gershwin, Porgy and Bess – simfonična slika
Leonard Bernstein, West Side Story – simfonični plesi, izbor

Komentarji Kolezijcev:

Pred današnjo prireditvijo sem vedela, da se bo na koncertu vse vrtelo okoli jazza v začetku 20. stoletja. Voditelj je dejal, da je jazz sam po sebi čista improvizacija, prav tako kakor njegovo vodenje. S tem je pritegnil mojo pozornost. Prireditev se je nadaljevala z odlomki iz prve prave ameriške opere Porgy and Bess. Na trenutke se mi je zdela ta glasba dolgočasna, brez nekega glavnega dela. Prelivajoče melodije so bile vseeno zelo nenavadne, zato me je ta del koncerta najbolj navdušil.

Špela Leiler, 9.b

Danes smo se udeležili glasbene matineje v Cankarjevem domu. Zunaj je bilo noro mrzlo, ampak, ko smo prišli v dvorano nas je ogrelo razvedreno vzdušje in predvsem igriva glasba.

Kot prvo točko, so na oder prišli štirje odlični operni pevci. Skupaj so ustvarili močan in odmeven zvok. Sledile so točke simfoničnega orkestra. Simfoničnemu orkestru so bili dodani še razni drugi, neobičajni inštrumenti. Tako, da je včasih vse skupaj spominjalo na country.

V osnovi je bilo vse skupaj v jazz slogu. Jazz šablone so zvoku dajale poseben čar. Posebej me je v ozadje pritegnil ksilofon v ozadju, tako, da sem se počutila kot, da bi bila sredi risanke »Tom&Jerry«. Kot drugo točko smo poslušali ameriško Porgy and Bess, potem pa West life story. Všeč mi je bilo tudi to, da predstava ni bila predolga.

Anja Trobec, 9.b

Zvoki, ki so prihajali izpod inštrumentov dobrih (odličnih) glasbenikov, so samo še bolj poživili zgodbo te skladbe. Ko sem vmes zaprla oči, se mi je v glavi dobesedno odvtrel film z zgodbo »Porgy and Bess«. Občutkov se skoraj ne da opisati, saj so se hitro in mešano spreminjali, lahko povem samo to, da sem najprej začutila strah pomešan z žalostjo, kasneje pa neke vrste olajšanje (ker je bila glasba podobna temu občutku).

Manca Šuštar. 9.a

Med predstavo se spomnim, da je voditelj omenil Brodway. To je eno najslavnejših gledališč na svetu. Tam nastopajo največji mojstri tega posla na svetu. Bila pa je še ena stvar, ki mi je ostala v spominu. Zanimivo mi je bilo kako »spolirani« so bili inštrumenti, saj so se kar svetili. No, med koncertom sem na trenutke dobil občutek, kot da smo v tistem času, ko je bila glasba, ki smo jo poslušali popularna. V prihodnosti upam, da bomo šli še na kakšen koncert. Samo, da ni šole. (smeh)

Skok Žiga, 9.b

Finale mi daje občutek veličastnosti in pomembnosti, ko hrumijo bobni, trobente se glasno oglasijo ter violine potihnejo, ko jih drugi glasnejši inštrumenti preglasijo in prevzamejo glavno vlogo v orkestru. Vrhunec vsega pa je bil zame Bernsteinov West side story. Poznal sem jo že od prej, zato sem v melodiji toliko bolj užival.

Melodija se je iz stavka v stavek spreminjala, ampak osnovna melodija je vedno ostajala, čeprav skrita v drugih.

Rok Kuntner, 9.a

LJUDSKA GLASBILA (drugič)

2009-04-06T23:25:00.008+02:00

Pri pospravljanju zaprašenih kotičkov računalnika so se našle fotografije z dogodka, o katerem smo nekoč, pred zelo kratkim časom pravzaprav, že poročali. Zavrtimo kazalce spet majčkeno nazaj, saj smo se imeli zelo lepo in bi bilo res škoda, da našega veselja ne vidite tudi drugi.

Obetalo se nam je glasbeno dopoldne in za ogrevanje smo zapeli nekaj pesmi iz naših šolskih učbenikov (takozvani železni repertoar drugošolcev).

Pred nami se je razprostrla paleta najrazličnejših ljudskih glasbil. Večine nismo še nikoli videli, kaj šele igrali nanje.

Nanje lahko igraš z drgnjenjem, praskanjem, pihanjem skozi nos, tapkanjem, potresavanjem ali z vrtenjem... Naj bodo gibi še tako majhni in vrvice še tako tanke, zvoke smo ustvarjali na načine, o kakršnih nismo nikoli niti sanjali.

Opazovanje ljudskega muziciranja je bilo nadvse kratkočasno.

Preizkusili smo tudi prave bojne zvoke (oz. bolje - oni so preizkusili nas), s katerimi se vzpodbujajo indijanci, preden odidejo v bitko. Trebuhi so nam skoraj ušli s telesa, tako so se tresli (pa ušesa tudi, to je treba dodati).

Če imaš pod strunami predlogo, citre sploh niso problem. Zaigrati smo znali praktično vse :)

Tri od nas so skuhale prav čudovito nevihto na morju: pljuskanje valov, šumenje dežja in ščepec grmenja, pa je!

Za igranje na didžeridu so nekateri porabili vso svojo sapo in pordečeli so v lička kot najbolj rdeči tulipančki na svetu.

In v primeru, če se preveč najemo sladkarij in nas zgrabi trebuhobol, lahko inštrument služi tudi kot nadomestilo za zdravnika.

Na vrsto je prišla izdelava bobenčka. Navodila so se slišala hudo zapleteno in treba je bilo napeti vse uhlje.

Posoda, mokra koža, vrvica in nekaj lukenj... Bo iz tega res kaj nastalo?

Seveda!!!

Tik preden smo se čisto zapletli sami s seboj, je bila izdelava pri kraju in naši bobenčki so se z vsem svojim bobnenjem važili pred nami. In mi smo komaj komaj počakali, da se je koža toliko posušila, da smo iz njih lahko izvabili prve zvoke. Verjemite, bilo je super!

(NT)

Obisk HIŠE EKSPERIMENTOV

2009-04-03T20:50:00.002+02:00

Učenci 3. razredov; nekateri so tudi pri naravoslovnem krožku, smo obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani. Naj vam posredujemo nekaj vtisov.

Najbolj mi je bil všeč poskus z posteljo za fakirje; občutek ležanja je dober in zanimiv. Jan V.

Meni je bilo najbolj všeč, ko smo oblikovali površje iz mivke. Oblikovali smo ga: Matej V. in Matej R. in Jan P. in jaz - Nik

V hiši eksperimentov mi je bilo najbolj všeč, ko so me oblekli v mehur. Sumejla

Najbolj mi je bilo všeč, ko sem v sobi sama eksperimentirala - postelja z žeblji in obraz. Ana

Najbolj mi je bila všeč dogodivščina, ko smo izvedeli kaj je lepenje in trenje. Nina S.

Vsi poskusi so mi bili všeč; najbolj pa poskus z milnimi mehurčki. Lina

Najbolj mi je bila všeč postelja z žeblji. Občutek je dober. Neva

Meni je bila najbolj všeč postelja z žeblji. Žeblji niso bili ostri, ostrine nisem čutila prav nič. Všeč mi je bila tudi škatla z ročico, ko si ročico premaknil se je pokazal diamant, če si ga želel prijeti se je skril. To se je zgodilo, ker so bili ob odprtini senzorji. Nemogoče je bilo prijeti diamant. Nina Š.

Uživala sem, ko sem ležala na postelji polni žebljev. Take postelje so imeli včasih. Špela

Všeč mi je bila razlaga o lepenju in trenju. Pri razlagi sta nam pomagali dve vili. Lara

Najbolj mi je bilo všeč, ko sva z Zaro tipali valje, ki so bili vroči, topli in mlačni. Določiti sva morali kateri valj je najtoplejši in kateri najhladnejši. Ronja

Potepanje z vlakom

2009-03-30T20:11:00.006+02:00

Odpravili smo se na izlet, ki smo ga označili Eko izlet. Sodelovali smo pri projekti Evropskega tedna mobilnosti in dobili velik popust pri nakupu vozovnic za vlak. Izpred šole smo se odpravili na postajo mestnega prometa in se odpeljali na železniško postajo.
Odšli smo na tir številka 4 - smer Koper.

Izstopili smo v Postojni.

Ogledali smo si Postojsnko jamo...

... in 22 metrsko razstavljeno okostje dinozavra.

Po špagetih bolonese smo se vrnili na postajo.

Ker smo pridno hodili, je nastala še ta fotografija.

Vračanje je bilo čas za modorvanje in izmenjavo mnenj...

...in počitek.

(MMN&ZŠ)

HRUŠKI

2009-03-22T20:23:00.012+01:00

Osnovna šola Kolezija je ekošola. Izvajamo različne ekološke vsebine in dejavnosti. Ena od teh je bila saditev dveh hrušk, ki jih je doniral Mercator. Svoj prostor sta v petek, 20. marca 2009 dobili v šolskem atriju. Pri delu so sodelovali učenci razredne stopnje, naravoslovnega krožka, hišnika Rudija in učiteljic Maje in Marcele. Naj nekaj fotografij spregovori...

V ponedeljek zgodaj zjutraj nas je šokirala in pretresla novica, da so se nekateri znesli nad mladima drevesoma in ju brezobzirno uničili. To nam ni in nam ne bo vzelo volje, da bi s podobnimi aktivnostmi nadaljevali.
(MMN in MM)

POMLAD

2009-03-22T14:32:00.010+01:00

Naj zima še tako opleta s svojim snežinkastim repom, pomlad je vsekakor tu.

Urban Arhanič, 2. razred

Ana Pikovnik, 2. razred

Patricija Bazelj, 2. razred

Kajti čutimo jo v srcu, v prstih, na licu, v laseh, pod nogami, na širokem svobodnem nebu, v krošnjah dreves... Blizu in tam daleč za bloki na robu sveta.

(NT)

FILATELISTIČNI KROŽEK

2009-03-19T22:25:00.004+01:00

Učenci in učenke so navdušene nad zbiranjem znamk.

Zbiranje me je navdušilo, ker je mami tudi zbirala znamke. Na filatelistični krožek hodim, ker izvem veliko novega. Začela sem tako, da mi je babi prinesla album za rojstni dan. Nina

Rada zbiram znamke, ker so mi lepe. Zato tudi hodim na filatelistični krožek. Navdušil pa me je oči, ker jih tudi zbira. Lina

Znamke zbiram, ker mi je to všeč. Na filatelističnem krožku menjamo znamke s prijatelji. Nove znamke dobim preko iz pošte in z menjavo. Miha

Znamke zbiram zato, ker me je navdušil ta krožek. Doma imam predal, v katerem hranim svoje znamke. Nives

Znamke zbiram, ker so lepe in zanimive. Na krožek hodim, ker najprej sploh nisem vedel, kaj sploh je filatelistični krožek. Sedaj vem in mi je v veselje. Znamke pa sem dobil za rosjni dan. Nekaj sem jih tudi kupil na pošti. Mai

Znamke zbiram, ker mi to dela veselje in so lepe. Na krožek hodim, ker si menjamo znamke in se kaj novega naučimo. Znamke sem dobila na pošti, pismih in od prijateljev. Nikita

Zbiram jih zato, ker so mi zelo, zelo lepe. Krožek se mi zdi zelo super, ker si menjamo znamke. Znameke dobim na pošti ali na kuverti. Nika

Zbrala MMN

TEČAJ PLAVANJA

2009-03-12T21:21:00.009+01:00

Štirinajstdnevni tečaj plavanja tretješolcev se zaključuje. Nekaj fotografij, ki so nastale med učenjem, igranjem in čofotanjem...

Kje so še blazine?

Treniramo plavanje samo z nogami.

Uživamo in se učimo.

(ZR in MMN)

TEHNIŠKI DAN V 2. IN 3. RAZREDU

2009-03-11T21:08:00.012+01:00

Učenci 2. in 3. razredov so spoznavali ljudska glasbila.

Svoje spretnosti pa so preizkusili tudi ob izdelovanju ropotulje, ki je hkrati lahko tudi boben. Lahko pa sestavimo tudi ksilofon, ko damo nekaj ropotulj v vrsto.

Nives, Matej in Radenka so zaigrali glasbeno pravljico deževno nevihtnega dne na morju.

Izdelovanje se je začelo.
Lončeni lonček, vrvica imenovana prstan in kozja koža z 12 luknjicami.

Pridno čakamo na naslednja navodila.

Z vrvico smo "šivali".

Uživali smo. Res super delavnica. Vsak je izdelal svojo ropotuljo.

(MMN)

MAVRICA

2009-03-05T11:14:00.005+01:00

Učenci in učenke 3.a. so po navdiku Bine Štampe Žmavc in Ferija Lainščka pesnili in nastali so naslednji verzi...

M odra je prelepo nebo.
A ktivna barva je oranžna, ker predstavlja prijatelje.

V ijolična je prelepa barva, predstavlja sončni zahod.

R umena je goreče sonce.

I n nepozabimo še na rdečo lepo mlado srečo.

C vetje je rožnato, to je roza.

A mavrica ima tudi zeleno, to je svoboda in travnik. Lara

M odra je morje, ki se blešči.
A rdeča barva ljubezni je.
V ijolična pesem spesni ti,
R ožnata kot cvetje, ki cveti,
I gra barv mi je všeč,
C elo mavrico v zraku vidimo in res srečni smo,
A mavrica me oživi. Lina in Alja

Mavrica sije čez neskončni travnik.
otroci se igrajo na travniku in
spuščajo ladjice po jezeru,
sonce sije. Nik

Mavrica le vse pomeni mi,
le barve lepe so.
Zelena ta mehkota vse pomeni mi,
rumena pesem lepa se mi zdi.
Oranžna sanje mi uresniči,
rdeča srce mi poživi.
Modra ljudje prijazni so,
vijolična lepoto ti da. Lina

Mavrica je res lepa.
A ko sonce skrije se, izgine.
Vedno ko pride je lepa.
Rumena je sonce.
In zelena je trava.
Ciklama je nekaj lepega, ker je vijolična.
A pesmica je končana in črna tema. Nina

Mavrica je sestavljena iz 5 barv,
rumenega sonca,
oranžne pomaranče,
rdečega ognja in modrega morja
v mavrici pa nobenega zla. Mai

Mavrica je svetloba, ki prekriva zeleno polje,
mavrica je naše srce in mavrica ima moje barve.
zelo jo občudujem in dajemo ji svoje srce,
zelo je prijazna za vse ljudi. Sumejla

Zelena je kot trava. Rdeča je kot ogenj vroč.
roza je kot prelepa roža, ki cveti.
modra kot prelepo morje, ki se blešči in
vijolična kot prijateljstvo žari.
mavrica pa na širnem nebu se blešči. Ronja

Mavrica
ni travnik,
svoboda ni,
zrak samo dež in sonce. Vito

Sonce nam svetluje,
trava je dobra do nas,
kri je krivičen boj,
krof naj ne bo v napoto. Miha

Mavrica je sonce,
puščava, lava, nebo in cvetje,
ki se pojavi na nebu. Nikita

Mavrica stezica je,
ki popelje te v vse stvari
v lepoto, ljubezen, družino,
toploto, vodo, travnik,
ko mavrica zbledi,
konec je poti in
ves svet se spet zbudi. Špela

Mavrica daje svetlobo, pomarančo, lavo, vodo in zlo. Matej R.

Mavrica ni zastava,
niti ne trava.
Mavrica je dež in sonce. Alja

Mavrica je žarek, puščava, ogenj, morje in cvetje. Nika

Mavrica ni zelena trava in niti modro morje. Mavrica je lep pisan trak iz vseh barv. Maša

(MMN)

POČITNICE :)

2009-02-20T22:29:00.005+01:00

Včasih te dooooolg dan v šoli nagradi tudi z lepim pogledom.

In KULezijci želimo vsem, da bodo tudi počitnice tako sveže in srce-božajoče in čudovito pobarvane kot tale večer.
(NT)

KONCERT TOLKALNE SKUPINE STOP

2009-02-20T21:24:00.008+01:00

Dan pred počitnicami se je 223 učencev naše šole (minus 27 manjkajočih) peš odpravilo v center mesta, da si v dvorani Slovenske filharmonije ogledamo tolkalni koncert skupine Stop. Bilo je z eno besedo - noro. Pravzaprav moramo dodati še drugo besedo - nepozabno :)

Všeč nam je bil prostor z lučkami. Bili smo presenečeni, saj so bili vsi inštrumenti na odru že pripravljeni. Tudi baletke je bilo lepo gledati. Zanimive so bile činele, ker so bile tako velike. Spoznali smo veliko tolkal. Igranje na lonce je bilo zanimivo, še posebej, ko je en član skupine zaigral drugemu članu po glavi. Ko so igrali s kuhalnicami, je bil zelo zanimiv zvok. 1.b razred

Bili smo v Filharmoniji. Na prireditvi smo si ogledali najbolj odbita tolkala in meni je bila marimba najbolj všeč. Na koncu so bili zelo smešni, saj so igrali z jedilnim priborom in po glavi. Nekemu gospodu je lonec padel na nogo (ha ha ha). Manca Gruden, 2.a

Na kulturnem dnevu mi je bilo vse fantastično! Najbolje se mi je zdelo, ko so igrali s kuhinjskimi pripomočki. Upam, da bomo imeli še kdaj kaj takega. Zahvaljujem se vsem, ki so se potrudili za ta koncert. Staš Ščetinec, 3.b

Všeč mi je bilo, ko so z žlicami tolkli po piskrih in ko so baletke plesale ob mirni glasbi. Tudi Franci je na trobento lepo igral. Ana Cizej, 2.a

Najbolj mi je bil všeč boben ter ksilofon in marimba. Najbolj sem čakala na zadnje trenutke, ki so mi bili zelo všeč. Tjaša Andreiz, 2.a

Ko je bila ura 8.00, smo se odpravili iz šole. Prišli smo do Filharmonije in dobili smo vstopnice. Dvorana je bila zelo lepo urejena. Koncert se je začel. Igrali so na različne inštrumente. Skladbe so bile zelo različne. Vse so bile fantastične. Neja Fazarinc, 3.b

Bili smo v Filharmoniji. Meni sta bili najbolj všeč prva in druga skladba. Pri prvi je bil lep ritem, pri drugi mi je bil všeč boben. Pri zadnji skladbi je bilo smešno, ker so imeli smešen ritem in ker so z žlicami tolkli po loncih. Kaja Kačičnik, 2.a

Koncert je bil ful dober, najboljše so bile žlice, lonci in cvileče plastične igrače. Super je bilo, ker so se člani skupine med koncertom hecali. Najbolj simpatično bitje na koncertu pa je bil majhen piščanček, ki se je med eno skladbo izlegel iz jajca. Bilo je zelo glasno, ampak kul! 2.b razred

Že sama dvorana me je očarala! Da o glasbi ne govorim! Kaj vse lahko zaigraš samo s tolkali in nekaj kuhinjskimi pripomočki. Jakob Dittmayer, 3.b

Bili smo v Filharmoniji. Najbolj mi je bila všeč marimba. Tudi jaz bi se rad naučil tako dobro igrati. V razredu večkrat igram na tam-tam, ki je tudi tolkalo. Gal Šušteršič, 2.a

Najbolj mi je bilo všeč na koncu, ko so igrali na stvari, ki jih imamo vsi doma. V dvorani Slovenske filharmonije mi je bilo zelo všeč. Upam, da bomo tja odšli še kdaj. Tin Pren, 3.b

Tale nasmešek pa je bil med koncertom namenjen ekskluzivno za OŠ Kolezija. Hvala za prekrasne trenutke, fantje! Zagotovo se še kdaj srečamo!

(NT)

PRIPNIMO SVOJE ŽIVLJENJE

2009-02-18T23:07:00.004+01:00

Obiskal nas je Pasavček. In ni prišel na družabno srečanje (res je sicer s seboj prinesel balone :), ampak je prišel z razlogom - da nas spomni, kako pomemben je varnostni pas v avtu.

Da bi si vse skupaj lažje predstavljali, nam je gospod povedal primerjavo: za neprivezanega udeleženca v nesreči pri hitrosti 30 km/h so občutki nekako takšni, kot če ga pohodi prašič (140 kg), pri 50 km/h kot če se spravi nanj medved (blizu 500 kg) in pri hitrosti 90 km/h kot da konča pod slonom (več kot 1400 kg).

Naši zgroženi obrazi so govorili le eno: NE, LEPO PROSIM.

Zato: ljubi naši starši, poskrbite, da bomo imeli v avtu pravilno nameščen sedež (sedaj vemo, kako se skozi držala in pod ročaje napelje pas, da je vse tako, kot mora biti), kajti lahko nam reši življenje.

Pripnite naša življenja!

(NT)

LAHKO REŠIMO ZEMLJO?

2009-02-18T22:12:00.007+01:00

Čeprav je svetovni dan Zemlje še dva meseca daleč stran (22. april), se mi kot 100% EKOšola zavedamo, da je treba na naš planet misliti vsak trenutek v letu. Ljudje se še vedno težko odpovemo udobju (z mislijo "Kaj pa pomaga, če se le jaz trudim, saj je vseeno..." v ozadju), zato objavljamo nekaj prisrčnih živalskih animacij, ki pa opozarjajo na silno resno situacijo. Morda bo sedaj vsaj kakšen od nas v šolo pripešačil ali prikolesaril, namesto da se pripelje v avtu iz hišice za prvim ovinkom, morda bomo ugasnili kakšno luč več, ko nam ni potrebna, morda...

Z UPORABO VARČNE ŽARNICE PRIHRANIŠ 80 ODSTOTKOV ENERGIJE.

KOLESARJENJE NI ŠKODLJIVO OKOLJU, PA ŠE ZDRAVO JE ZA TVOJE TELO.

NE POZABI, DA JE KOLIČINA VODE NA ZEMLJI OMEJENA.

RECIKLIRAJ, SAJ ZARADI ONESNAŽEVANJA OKOLJA IZUMIRAJO ŽIVALSKE VRSTE.

RAZMISLI, KAKO RAVNAŠ Z ODPADKI.

TUDI TI SE LAHKO V TRGOVINO ODPRAVIŠ S KOŠARICO.

... morda bomo zaradi takih opozoril vendarle uspeli ovesti spečega brezbrižneža v srcu, prestaviti kakšno misel v glavi na pravo stran in ustaviti katastrofo, ki se je že začela.

(NT)

PUST JE ZAKON!

2009-02-16T22:13:00.007+01:00

Imate še nekaj dni časa, da se lotite izdelave pustnih mask, ki vas bodo ponesle čez tisoče planjav in vas spremenile v vse, kar ste si od nekdaj želeli biti.

Kot priča slika, je za nekatere od nas že nastopilo obdobje zeber =)

(NT)

KOLEZIJSKI TIGRI

2009-02-15T17:43:00.012+01:00

Pod kolezijsko streho ves čas nekaj brenči in brbota. Pretaka se iz levega hodnika v desnega, iz enega srca v drugega... pa spet nazaj. Možgančki vpijajo vse, kar jim prekriža njihove živčne poti, meljejo in zidajo svoje stolpe do oblakov. Delamo in ustvarjamo 100 na uro, zato smo še toliko bolj srečni in ponosni nase, ko nas ujame novica, da smo tudi uspešni. Pravzaprav - zelo uspešni.

V zadnji raziskavi TIMSS-a leta 2007, v kateri se je preverjalo znanje matematike in naravoslovja med učenci 4. in 8. razredov, smo se namreč ODLIČNO odrezali. Sodelovalo je 148 slovenskih šol, osmošolci naše šole pa so tako pri matematiki kot pri naravoslovju zasedli prepričljivo 1. mesto v Sloveniji. Bili so najboljši na vseh področjih, ki so se preverjala, še posebej pa so se izkazali pri interpretaciji rezultatov, sklepanju in povezovanju.

8. razredi:

Še več! V točkah iz znanja naravoslovja smo presegli celo povprečje singapurskih, tajvanskih, japonskih in južnokorejskih osnovnošolcev, ki so na svetovni lestvici zasedli prva štiri mesta, in s tem premagali tako imenovane nepremagljive azijske tigre.

Tudi rezultati četrtošolcev so bili zelo dobri, saj so med 148. slovenskimi šolami zasedli 20. mesto pri matematiki in 38. pri naravoslovju.

4. razredi:

Slovenci smo se v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili naši rezultati precej slabi, na lestvici dvignili in se v svetu po znanju matematike uvrstili v povprečje, po znanju naravoslovja pa nad povprečje. TIMSS je edina raziskava, ki povezuje znanje učenca z dejavniki znanja: z njegovimi stališči, domačim okoljem, šolskim okoljem in z načini poučevanja. Več o njej si lahko preberete TUKAJ.

Sklep: le brbotajmo, ropotajmo in se iskrimo po KULezijsko še naprej :))

(NT)

ZIMA JE, ZIME NI

2009-02-11T21:48:00.003+01:00

Danes ob 16.57 se je zima odločila, da zbere snežinke, kapljice, mrzle vetrove in meglice v oblake, si vse skupaj "zbaše" pod pazduho in odide iz naših krajev. Upamo! Ker zvončki so že tukaj :))
(NT)

CHARLES DARWIN

2009-02-06T20:51:00.011+01:00

12. februarja bo minilo natanko 200 let, odkar je v Angliji beli dan ugledal majhen deček, ki so ga poimenovali Charles Robert Darwin. In seveda ni tistega dne nihče niti najmanj slutil, da bo s svojo teorijo, da je končna podoba tedanjega živega sveta nastala z razvojem skozi tisoče tisoče let in ne s čudežnim stvarstvom, med ljudmi tistega časa napravil pravo revolucijo.

(Beno Ferhatović, 2.b)

Več o njem si lahko preberete TU.

(Matej Kobi, 2.b)

Z jadrnico Beagle se je v družbi kraljeve mornarice in drugih raziskovalcev odpravil odkrivat neznana področja sveta.

(Yon Ploj, 2.b)

Obplul je praktično vsa južna morja in na svoji poti naletel na mnoga zanimiva živa bitja, ki so ga očarala in potrjevala njegova razmišljanja, s katerimi je postavil temelje sodobne evolucijske teorije.

Ena od živali, ki se mu je ob brazilski obali vtisnila v spomin, je bila riba ježevka.

(Urban Arhanič, 2.b)

Ob Kordiljerih je opazoval tudi kondorja.

(Lea Novosel, 2.b)

Ognjena zemlja in pingvini...

(Nina Sangawa Hmeljak, 2.b)

Na Začaranih otokih so ga očarali črni vragi ali morski legvani.

(Nik Jeđud, 2.b)

Kokosovi otoki so ga navdušili (ne, ne s kokosi!) s svojimi koralnimi grebeni in raki samotarji.

(Ana Pikovnik, 2.b)

Na svoji poti pa ni preučeval samo živali, ampak tudi rastline in kamnine.

(Maša Zdešar, 2.b)

Po 60.000 kilometrih na morju je dolga leta urejal svoja opazovanja in jih izdal v več knjigah. Z delom O izvoru vrst z naravno selekcijo je razburkal verno javnost 19. stoletja, ki ga je izobčila in ga v karikaturah tedanjih časopisov prikazovala kot človeka opico.

(Patricija Bazelj, 2.b)

Kako pa na naši šoli poznamo Darwina in njegov nauk? Ustvarjalci šolskega časopisa so se podali na majhno raziskovalno pohajkovanje po šoli in ugotovili, da starejši učenci gospoda še kar dobro poznajo. Če vas zanimajo podrobnosti, kliknite SEMLE.

Pa zaključimo z Darwinovo modrostjo, ki se jo pravzaprav lahko razume v najširšem smislu :S

Ne preživijo tisti, ki so najmočnejši, največji ali najinteligentnejši... Preživijo tisti, ki se najbolje prilagodijo okolju.

(NT)

Pripis: Izdelki učencev naše šole o Charlesu Darwinu bodo del razstave ob dvestoletnici njegovega rojstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

ŠPORTNI DAN NA DRSALIŠČU

2009-02-05T15:20:00.006+01:00

V Tivoli smo prispeli ob 8.30. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem letos prvič stopila na drsališče. Da se navadimo drsalk, smo najprej drsali samo ob ograji. Spoznali smo učitelje: dve Alji in Mateja. Potem smo se še ogreli in se igrali hobotnice in črnega moža. Na športnem dnevu mi je bilo srednje všeč, ker me drsanje ni prepričalo. Ana Kosmač

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se šli črnega moža, ko smo drsali v krogu. Po končanem drsanju pa smo pili čaj in se peljali nazaj v šolo z mestnim avtobusom. Zara Jesenek Dolinar
Izposodili smo si drsalke in se odpravili drsat. Najbolj mi je bil všeč črni mož, ker smo se lovili na drsalkah. Kasneje smo postavili poligon. Bilo je zelo zabavno. Bilo je konec in smo vrnili drsalke in odšli na čaj. Z mojo prijateljico sva bili skupaj v paru. Nazaj smo se odpravili z avtobusom. Nikita Ko smo igrali hokej sem bil z mojim najboljšim prijateljem Mihom. Na začetku so bili nasprotniki zelo dobri. Vodili so kar 2:0. Kmalu pa smo se vrnili v igro in Miha je dal gol. Zadnjih pet minut sem dal 2 gola in tako smo zmagali s 3:2. Z Mihom, Aljo, Niko, Romanom, Vitom, Nio in Mašo smo se zelo veselili. Matej Verstovšek Danes smo imeli športni dan. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali igrice. Igrali smo se igrico hobotnice, črni mož, hokej, vlakec in poligon. Všeč pa mi je bilo tudi, ko smo pili topel čaj in se poslavljali od učiteljev. Ronja Praprotnik
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali hokej. Našo ekipo je vodil Matej, nasprotnikovo pa Oli. Jan Vovk
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali hokej na drsalkah in ko je Matej zadel 3 gole. Jaz sem bil večinoma v obrambi. Jan Pajtak
Na drsanju mi je bilo najbolj všeč, ko smo spoznali druge stvari, ko sem videla, da mi je uspelo drsati, ko smo se igrali črnega moža, ko smo se igrali hobotnice in ko smo se veselili. Sumejla Berberović Na drsališču mi je bilo najboljše drsati. Imeli smo drsalke in smo drsali. Potem smo igrali hokej. Dobro mi je bilo tudi na avtobusu, ko smo se peljali nazaj v šolo. Roman Novak
Najbolje mi je bilo, ko smo igrali hokej in smo zmagali s 3:2. Druga skupina je goljufala, da je rezultat 2:3 in da so zmagali oni. Kljub temu je bilo dobro. Miha Kosmač
Rada bi šla z vami na športni dan. Ampak nisem mogla, ker sem imela druge obveznosti. Lina Šenica
Na športnem dnevu mi je bilo všeč, ko sem igral hokej. Čeprav smo zgubili, sem dal gol, ko je nasprotnikov branilec padel na led. Bor Grošelj Simić
V četrtek smo odšli na športni dan. Tam smo drsali. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali hokej. Zmagali smo s 3 proti 2. Zelo sem se zabavala, saj rada drsam. Športnega dneva je bilo konec. Spili smo čaj in odšli domov. Alja Kuhar
Najboljše na športnem dnevu mi je bilo, ko smo igrali hokej, ker smo zmagali s tri proti dve. Vse gole sem zabil sam. Proti koncu tekme so me drsalke že močno žulile, ampak kljub temu sem zadel še tretji gol. Potem je bilo konec, šli smo se preobleči in odšli smo domov. Matej Rape Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali hokej. Matej je volil skupino. Izvolil je tudi mene. Zabili smo 2 gola, nasprotnik pa 3. Vito Ungar
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se igrali igro črni mož. Nina Senih
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali hokej in smo mi zmagali. Bilo mi je tudi lepo, ko smo igrali hokej. Maša Senih

Najbolj mi je bilo všeč to, da po dolgem času spet drsam in všeč mi je bilo tudi, da smo se igrali različne igrice na darsališču. Tudi čaj je bil zelo zelo dober. Špela Cimerman
Na drsanju mi je bilo najbolj všeč, ko smo igrali hokej, čeprav je bilo dva proti dva. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se igrali črnega moža. Nika Matjašič

Zapis so pripravili učenci in učenke 3.a.
Uredila in foto MMN

BELI PRAMEN

2009-01-28T23:21:00.008+01:00

V kino gre človek vedno rad. Tudi učenci prvih in drugih razredov naše šole smo z veseljem vzeli pot pod noge (no, pravzaprav avtobus) in se zadovoljni udobno namestili na rdečih žametnih sedežih dvorane Dvor.

Najprej nam je prijazna voditeljica povedala nekaj o živalcah, ki so nas čakale v filmu - o bobrih. Ali veste, da zdržijo pod vodo 15 minut? (Več od delfinov!) Potem pa smo se potopili v čarobni svet divjine...

V tejle drveni kopici zgoraj živi Beli pramen s svojo družino.

Svojo sestrico ima nadvse rad in lepo se igrata skupaj. A kaj, ko ga voda odnese daleč stran od doma in se na poti nazaj komaj reši pred volkovi, ki so pred časom že pohrustali njegovega očeta.

In tole je sova v svoji večni vlogi modre opazovalke... Na veselje vseh gledalcev se mali Beli pramen srečno vrne k mami in sestrici, s seboj pa pripelje še gospoda bobra, ki prevzame mesto očeta. Pa je vsa družina spet radostna in cela od repa do najdaljše brčice na gobčku :) (Take zgodbe so nam všeč!!!)

Ob izhodu nas je pričakal še pravi bober (majčkeno sicer nagačen), ki smo si ga z zanimanjem ogledali. Razveselili smo se dejstva, da bobri po 300 letih spet živijo v naših krajih. Kar se pa filma tiče - fantastično! Priporočamo ga vsem, ki imate radi naravo in živali, pa tudi tistim, ki jih nimate, saj boste zaradi čudovitih prizorov vse to vzljubili v dno srca :)

(NT)

KOLEZIJSKI LAMPIJON

2009-01-19T22:38:00.019+01:00

V petek, 19.12.2008, sva se z Alenom odpravila v park Zvezda, kamor nas je prišel pozdravit sam župan Zoran Jankovič.

Do sitega sva se najedla čokoladnih rogljičkov in vroče čokolade, saj sva morala jesti za vse: Niko Matjašič, Mašo in Nino Senih, Lino Matjašič, Matejo Domič, Marjeto Drobnič in Špelo Leiler, ki se zaradi šolskih obveznosti na žalost niso mogli udeležiti sprejema.

Pri likovnem krožku smo ustvarili res lep novoletni lampijon.

Skupaj z ravnateljico pa smo izvedli tudi nevaren podvig razpredanja zalepljenih orehov s kraguljčki. Uspelo nam je s skupnimi močmi, lestvijo in škarjami...

Preživeli smo prijetno dopoldne.

Zdravka Rihtaršič, mentorica

Še nekaj utrinkov...

2009-01-18T17:44:00.026+01:00

Hotel Videc
Namestili smo se po sobah...

Kako je vse novo...

Kako je vse visoko...

Zajtrk že čaka

Mizice so pogrnjene

Prvo jutro... mogla v dolini... Pohorje se bo kopalo v sončku...

Zbor pred hotelom

No pa začnimo

Sporostili smo ostalo energijo

Tudi fantje plešemo

Čakalo nas je presenečenje... sneg

Pripravi, pozor...

Tekmovanje je bilo zanimivo...

Matic "polaga"

Staša je bila najhitrejša

Še malo...

Vsem nam je uspelo

Vsi smo dobili diplome... člani skupine Hitra bradica

Bordarji so uspeli

Pohorske lisičke so zelo ponosne

Zlati zmaji so navdušeni

Pohod proti stolpu nas je ogrel

Zanimivi pogovori

Zanimivi pogledi

Pogled proti Avstriji s stolpa

Od višine...

Foto (M&L)

2009-01-14T17:41:00.004+01:00

Mnenja učencev in učenk Šole v naravi, Pohorje 2009

Najboljše je, da smo zmagali tekmo. Nazdravili smo z ledenim čajem in vodo. Donna Močnik

Na smučanju je zelo dobro. Učitelj Viktor je zelo dober. Vedno nam govori: »Poženi, gas, gas!« Daša Debeljak

Smučam v skupini Kolezija, pri učitelju Viktorju Ekartu. Imamo se lepo, vendar me moti njegova dolgotrajna razlaga. Opozoril me je že 97 krat. Val Simonič

To smučanje mi bo za vedno ostalo v spominu, saj sem v tem času dobila polbratca Davida. Lina Matjašič

Zelo dobro je bilo, ko smo se šli sankat, a sem padla večkrat na zadnjo plat, zato me boli trtica. Bilo je zabavno. Maja Vižintin

Lina in Adi pred sankanjem

Navodila da bo varno ina zabavno

Maja in Donna na strmini

Preveč sva zaposlena z obveznostmi zato nama primanjkuje prostega časa. Miha Remec in Matija Miklavčič

Učitelj deskanja nas uči raznih trikov, pri čemer se nam velikokrat kaj pripeti. Pri bordanju zelo uživamo. Kosta Jurko in Matic Miklavčič

Ful nam je všeč hotel, deskanje na snegu in učitelj Mani, preživljamo zabavne večere (kopanje, sankanje). Ni nam pa všeč »šola«, ker je dolgočasno. Predlagamo prosti čas :) Ema, Pia M., Katarina in Mateja

Všeč so nam sobe in cimre. Všeč nam je skupina v kateri smučam. Smučanje po drugih progah se mi zdi adrenalinsko. Všeč nam je tudi hrana. Ful je dobra. V prostem času lahko gledamo televizijo. V kopalnici imamo tudi kad. Pia P., Staša, Kaja in Pia B.

Bilo je veselo.

Bolečina v trtici je neprijetna. Ležim, počivam in gledam TV. Valentin Vrbovšek

Zdi se mi dobro. Moti me žulj na nogi, zato sem danes počival. Šola v naravi se mi zdi ful dobra. Ivan Bizjak

Meni je ful vredu, moti me mraz na smučišču. Timi Babič

Danes je zelo snežilo. Na smučarskih očalih bi potreboval brisalce. Tim Glibota

Danes bi moral imeti podkapo, ker je zelo snežilo in me je sneg zelo pikal po licih. Najbolj mi je všeč, ko smučamo po klancih; ni mi pa všeč, ker smučamo po lahkih progah. David Tijanić

Naš učitelj nas je veliko naučil, je prijazen. Všeč mi je, ko vozimo po strmih progah. Ni mi všeč, ker moramo voziti drug za drugim. Tilen Malnarič

Apartmaji so mi zelo lepi. Ni mi všeč, ker smučamo v vrsti in ker delamo vaje, ki jih že znam. Tim Andreiz

Meni so tudi lepi apartmaji. Hrana je zelo dobra. Naša učiteljica smučanja Nejca je zelo prijazna in dobro mi je, ko se spustimo po klančini. Mark Kralj

Sobe so zelo lepe, učiteljice prijazne in smučišča urejena. Lovro Bulc

Učiteljice so zelo prijazne; itaq morajo biti :) Smučanje je zelo zabavno, vendar bi morali smučati po težjih progah. Anže Klemenc

Hudo je, lepo je, dobro je in všeč mi je na smučišču. Adi Harbaš

Všeč mi je, ker se smučamo z učiteljico Majo. Lepo mi je bilo, ko smo šli na dvosedežnico, ampak malo me je bilo strah, ker ko se je gugala dvosedežnica. Alen Novak

Dobro je smučati, drugače je vredu. Luka Markelj

Všeč mi je, ker nas učiteljica uči veliko novih stvari. Rad bi se smučal po strmih progah. Tim Zebec

Sobe so zelo lepe, imamo televizijo in kopalnico :). Smučati je vredu, samo ne danes, ko je snežilo. Do sedaj nismo nikoli jedli tako dobre hrane. Tjaša, Katja in Maša

Tekst in foto MM

POZDRAV S POHORJA

2009-01-12T18:45:00.004+01:00

En lep sončen (ko to tipkamo je že nočka) pozdravčke s Pohorja.

:)

Po megleni vožnji do Maribora nas je na 1050m nadmorske višine presenetilo sonce. Dobre volje smo se lotili pakiranja v sobe. Smučke smo zložili v omarice; podali smo se v tretje in četrto nadstropje. Sobe so nove. Postelje so udobne. Kopalnica se sveti. Z veseljem smo se namestili. Balkonček s pogledom na morje megle. ČUDOVITO!

Po kosilu se je začela AKCIJA. Oblekli smo se smučarske hlače in bundo; zapeli smučarske čevlje, smučke na ramo in odšli smo na Belvi. Po dobrem ogrevanju, smo si zapeli smuči. Previdno smo se spustili po strmini. Pokazali smo dosedanje znanje. Dve urici na strmini sta minili hitro. Pojedli smo malo energije in nekaj začeli smo s "šolskim" delom. Jutri sledi delo po skupinah.
Slikice še sledijo. Komentarji smučarjev tudi. Pridno sledite našim objavam. Če se bo le dalo bodo vsakodnevne - ažurne. Nekje ob tem času.
Za vas pesni MajaM :)

ZADNJI ŠOLSKI DNEVI V LETU 2008

2009-01-03T23:13:00.010+01:00

V zadnjem tednu pred novoletnimi počitnicami smo se imeli zelo zelo lepo.

Dramski krožek pod mentorstvom učiteljice Tine se nam je predstavil kar s tremi igricami.

In mi smo prav v vse tri čisto "noter padli".

Brez mašnic učiteljice Branke seveda ni šlo pri nobeni predstavi.

In medtem, ko se je za nekatere že začel zaplet z zlato gosko,...

... je nekaj junakov še čakalo za odrom, da pridejo v zgodbo (in po vsej verjetnosti rešijo svet pred propadom).

Dan pred počitnicami smo odšli v Šentjakobsko gledališče in si tam ogledali mjuzikal Mali kakadu.

Presenetil nas je dedek Mraz in zapeli smo mu tisto staro Sivo kučmo, ki so mu jo prepevale še naše mamice in očki.

V šoli smo si na hodniku omislili zabavo z rajanjem, na katero smo povabili tudi ravnateljico Lidijo.

Pa ni prišla ravnateljica, ampak...

... dedek Mraz (spet :)) In nismo se ga razveselili samo otroci, pač pa tudi odrasli - prav vsi po vrsti.

Zaupal nam je marsikatero zanimivost iz svojega življenja (če mu je verjeti, ga sem in tja malo pobrijejo njegovi jelenčki), mi pa smo mu razložili, da imamo zelo pridne učiteljice in da smo tudi sami nadvse pridni.

Samo nekaj nam še danes ne gre v račun...

... Zakaj nosi tako moderne športne čevlje namesto škornjev?

(NT)

NOVOLETNI KONCERT

2009-01-03T21:57:00.012+01:00

Že nekaj let zapored v mesecu decembru namesto v bleščice odetih spominkov podarjamo drug drugemu, našim ljubljenim in prijateljem Kolezije nekaj veliko bolj polnega. Nekaj, kar se nikoli ne razbije, nikjer ne pozabi ali zapraši in nikoli ne izgubi svojega žlahtnega sija... Nekaj, kar lahko v enem dihu poveže stotine src...

Glasbo in poezijo.

Prisluhnili smo lahko igranju naših najmlajših...

... in tistih malo večjih, ki so na svojih inštrumentih že pravi virtuozi. Ko smo skozi Gala začutili starega mojstra Bacha, smo se počutili drugače.

Zaradi čudovite glasbe je bilo vse okrog nas lepše, boljše... in tudi mi sami smo bili takrat lepši in boljši.

Med glasbenimi točkami smo se spomnili Ježka in njegovih večnih pesmi. Njegovim skečem smo se tudi prav od srca nasmejali.

Brez pevskega zbora bi koncert ne bil pravi koncert, sploh pa ne brez naših enkratnih fantov solistov.

Za konec pa še zahvala učiteljici Liljani za izvedbo prelepega koncerta ter še nekaj prijaznih misli in dobrih želja za leto 2009 s strani naše ravnateljice Lidije...

No, skoraj za konec, kajti dogajanje še ni bilo pri kraju. S svojo mlado energijo so nas za piko na j napolnili naši Smurglesi in z muziko preplavili jedilnico in vse nas v njej.

Do vrha polni dobrega (s kupčkom :) smo zapustili šolo in sedaj že čakamo na naslednji december.

(ZR, foto & NT)

ŽELIMO SREČNO LETO 2009,

2008-12-31T20:18:00.002+01:00

VSAKEMU ZASE IN DRUG Z DRUGIM.

DEŽ...

2008-12-15T17:21:00.004+01:00

...IN ŠE VEČ DEŽJA IN ŠE VEČ KOT ŠE VEČ DEŽJA...

In kako naj dedek Mraz v takem sploh prisanka do nas??? (Tista ideja z balonom sploh ni bila slaba (itaaak! :) in z njo se lahko kosajo le take, ki vključujejo čolne, srfe, hidroplane in podobno =)

NOVI UČITELJSKI MODNI TRENDI

2008-11-30T23:04:00.002+01:00

Kje? Šolska telovadnica.

Kdaj? Ura športne vzgoje.

Kdo? Učiteljici v prvi triadi.

Zakaj? Ker pač ne moreta ne-biti v kiklicah in ker hkrati spoštujeta šolska pravila.

Odzivi?

Ravnateljica: Super, punci, samo da ne hodita v škornjih po telovadnici.

Učenci: brez odziva (kdo ve, če bi opazili, da hodita bosi... poskus za poletje ;)

Kolegica: Ha ha ha... a si lahko vzamem dve minuti, da se odsmejem do konca?

(NT)

GROHARJEVA DOMAČIJA

2008-11-27T22:22:00.004+01:00

Peti razredi smo odšli na Groharjevo domačijo v Sorico. Tam nam je gospod predstavil glasbila. Nam so se zdela zelo zanimiva, zato smo komaj čakali, da poskusimo zaigrati nanje. Končno smo le dočakali! Gospod je določil par otrok, ki so igrali na razne bobne, tisti, ki so ostali, pa so igrali na male in velike škatlice. Naredili smo orkester. Najprej smo imeli generalko, nato pa smo zaigrali gledalcem (učiteljem). Orkester smo poimenoval Pat in Mat. Nato smo imeli odmor in na straniščih so bile dolge vrste. Po odmoru smo se odpravili v sobo, kjer je bilo polno lepih slik. Gospod nam je razložil, kaj bomo risali, in nam to tudi narisal. Vse je bilo sestavljeno samo iz kroga, trikotnika in pravokotnika. Narisati je bilo še kar lahko, a nekaterim se ni posrečilo. Nato smo se morali odpraviti nazaj v šolo. Mimogrede pa smo še izvedeli, da imajo mucko, ki se zjutraj naje, čez dan pa se potepa naokoli.

Sara Jeđud, 5.b

Zadnjič smo se odpravili na Groharjevo domačijo. Bilo je dobro ali pa bedno. V avtobusu nama je bilo slabo, saj so bili zelo kruti ovinki. Ko smo prispeli, nas je pričakala dišeča malica (pizza in sok). Ko smo se najedli, nas je vodič odpeljal v glasbeno sobo. Tam nam je zaigral na različne inštrumente, ki smo jih potem lahko še sami preizkusili. Nekateri so igrali na bobne, drugi na metalofone, ksilofone, palčke in na še veliko drugih reči. Nam puncam se je to zelo zavleklo - v več kot šolsko uro. Ko je bilo končno konec, nam je vodič povedal, da bomo tudi risali. Takrat nama je vse padlo dol. Odpravili smo se v zgornje nadstropje, kjer je bila urejena risarska delavnica. V njej je bilo veliko slik. Tudi mi smo risali zasenčene umetnine. Po končanem delu smo se vsi utrujeni odpravili na avtobus. Seveda nam je bilo spet slabo! V šolo smo prispeli vsi zaspani ter »zalimani« .

Lara Rebernik in Ika Fazarinc, 5.a

NA GROHARJEVO DOMAČIJO SMO SE PELJALI Z AVTOBUSOM. PO KAKŠNI URI SMO PRISPELI. KER SMO BILI TAKO LAČNI, NAS JE VODIČ TAKOJ PELJAL V PRITLIČJE NA MALICO. POTEM SMO ŠLI V GLASBENO SOBO. PREDSTAVIL NAM JE VSE INŠTRUMENTE IN NA NEKATERE SMO ZAIGRALI KOT ORKESTER. KMALU SMO IMELI KRATEK POČITEK. PO POČITKU SMO ŠLI RISAT. RISALI SMO S SVINČNIKI. BILO MI JE VŠEČ, KER SMO VELIKO USTVARJALI.

Maša Slavec, 5.B

Na Groharjevo domačijo smo se peljali z avtobusom. Po dolgi vožnji smo prispeli na cilj. Tam smo najprej pojedli malico, potem pa smo šli v sobo, kjer so bila sama glasbila. Tam nam je voditelj zaigral na vsa glasbila, potem pa smo sestavili orkester. Orkester je bil sestavljen iz bobnov, ropotulj in palčk. Potem smo imeli kratek počitek. Nato smo šli v zgornje nadstropje in tam smo risali. Risati smo morali s senčenjem. Dobili smo svinčnik in nismo smeli radirati. Vsem je lepo uspelo. Nato smo morali iti. Bilo je zelo zanimivo, še posebno, ko je voditelj igral na bobne.

Biba Milavec, 5.b

(Foto KB)

PRVI SNEG

2008-11-24T22:40:00.007+01:00

... ALI SREČA V ŠOLI JE NEPOPISNA

Kaj se zgodi v razredu, ko začno naletavati prve snežinke (njihova velikost je mikronska in povprečen učitelj jih sploh ne zazna)?

Vsi delovni načrti splavajo po vodi, saj se skozi razrede razlegajo vzdihi in kriki občudovanja, otroci nekontrolirano vstajajo, stoli škripajo, občasno se na okna prilepije cele gruče posmrkanih noskov (pa tudi tistih ta velikih, ki sploh niso posmrkani), v zraku plava večni šepet o popoldanskem sankanju, delanju bunkerjev in drugih različicah preganjanja po snegu...

In učitelji so proti nečemu takemu, kot je sneg, popolnoma brez moči. Premagani! Oči vsega živega šolskega so na takle dan uprte ven in na hodnikih je velika nevarnost trkov in popolnih zastojev. Sem in tja se iz ust kakega devetošolca zasliši le: "Eh, ti ta mali... so že zunaj... zdaj nam bodo pa ves sneg pobrali!"

Tisti najbolj nogometni po srcu pa se tudi v snežnem metežu ne odpovejo žogi. Kajti nogometa se pač na noben dan ne more ne-igrati.

Sedaj pa čakamo samo še na dedka Mraza, da z balonom pristane v našem atriju. In s tem se nam bodo izpolnile že skoraj vse želje za letos :)

(NT)

ŠOLSKO GRADBIŠČE

2008-11-20T22:59:00.005+01:00

1374 polnih lopat zemlje, 1 bager in njegovih 612 prevoženih metrov po šolskem igrišču, 35 cevi, 219 metrov žičnate ograje, nekaj betona, 4 žulji in ščepec čarovnije... pa bo naša šola na novo ogrnjena. Z novim odbojkarskim igriščem in stezo ob sebi... Mi pa taki važiči :-)

(NT)

ŠPORTNI DAN

2008-11-15T17:18:00.009+01:00

Prvi in drugi razredi smo odšli v Šport SiTi, da se razmigamo v malo drugačnem okolju. (O kakšnem tekanju po soncu in svežem zraku lahko v teh sivih dneh le sanjarimo :(

Punce so odkrile košarko :)

Bojevite, požrtvovalne, močne... so dale toliko košev, da so jim v tistem trenutku tudi igralci NBA lahko zavidali.

Dvorane so bile polne elektronskih plošč in ekranov.

In mi v boju z virtualnimi možiclji neustrašni.

Zmage so bile težke, toda tako sladke.

Za tenis na travi smo potrebovali le plastično daljinsko ploščico in televizijo. In kaj potem, če je vmes začelo deževati!

Segreli smo se kot precej zakurjene majhne pečke, zato smo hitro izgubljali tekočino. Rezerve je bilo treba pogosto polniti.

Ob dobri glasbi ni bilo težko dvigovati uteži, poganjati pedala, se sklanjati, poskakovati... (Ampak ne vprašajte nas, kaj so naslednji dan na to rekle naše mišice.)

Tudi tekme v hokeju so bile divje ;)

In čeprav smo premagali vsa bitja iz drugega sveta, je bila za nekatere mašnica na čevlju čisto pretrd oreh.

Še pulover čez glavo (tudi težavnosti te naloge ne gre kar tako podcenjevati) in že smo se izčrpani odpravili v šolo na kosilo. Tega dne smo imeli miganja povsem dovolj. (Ampak le tega dne :)

(NT)

TRUBAR NA KOLEZIJI

2008-11-03T21:53:00.008+01:00

V četrtek, 23.10.2008, smo se spomnili naših reformatorjev. Med likovnim poukom smo narisali Trubarjev portret. Med slovenščino smo naredili plakate, igralci pa so pridno vadili kratko in poučno igro na to temo. Vsem je bila zelo všeč, ker je bila smešna.

Med malico je bil oder prazen.

Super ponaredek!!!!

BUM! Začelo se je brez Trubarja.

Toda končno - Trubar, ki je z nami podelil nekaj trenutkov.

Vse je šlo kot po maslu.

Tribune so bile nabito polne.

Še poslovnež, ki se mu mudi.

Zadnji priklon. Nastopajoči so bili zadovoljni z nastopom in veseli, ker so končali.

Veselje je bilo nepopisno! Zdaj pa na počitnice!

(Foto in besedilo: Mark Požlep, 9.a)

LJUBLJANSKI MARATON

2008-10-29T22:20:00.015+01:00

Na počitniško soboto (ki bi težko bila bolj vetrovna in mrzlotna) smo se ljubitelji teka naše šole zbrali na ploščadi Cankarjevega doma, da se udeležimo 13. ljubljanskega maratona. Mi in še več tisoč šolarjev od daleč in blizu.

Najprej se je bilo treba pripraviti na napore (Kaj nismo kot eni razigrani ptički? Učiteljica sploh :) ...

... in naredili smo kar precej vaj, da smo se ogreli na noter in na ven.

Ogled proge je nekatere navdal z eno majčkeno skrbjo.

Brez številke seveda ni šlo in tudi za to je bilo potrebno nekaj spretnosti, saj so se hladni prsti vse preradi vozljali med sabo, namesto da bi sponko potisnili tja, kamor jo je namenil namestiti lastnik.

Zato je bil vsak dodaten prst še kako dobrodošel.

Čestitke staršev in šolskih spremljevalcev vsem, ki so tako pogumno zmogli progo, so prišle naravnost iz srca. Na male in velike tekače smo bili zelo ponosni.

Mamin objem pa je sploh dokončno opravil z izmučenostjo.

Podoben učinek so imeli bonboni. (Pravzaprav ga imajo kadarkoli in vedno, naj bo težava taka ali drugačna ;)

Ko so bili nekateri še v rahlo vznemirjenem pričakovanju napornega teka, so drugi že prihajali na cilj.

Medalje, ki so jo tekači prejeli, se zagotovo ni dalo pojesti. (Več kot en poskus ugriza v odličje zavoljo možnih zobnih odkruškov odločno odsvetujemo!)

In ker smo KULezijci pravi otroci športa (pa tudi drugih dobrih reči, a tokrat naj to izpustimo), vemo, da bomo drugo leto spet zraven :)

(NT)

PLESNI DAN

2008-10-28T18:49:00.007+01:00

Spet smo plesali :))
Ker nas je le še en dan ločil od počitnic in ker nas je obiskala plesna šola, ki nas je popeljala v svet skakanja, mahanja z rokami, miganja s prsti, cepetanja, kuštranja... in drugih malce nekontroliranih dejavnosti. Vse zaradi živahne muzike, ki človeku niti slučajno ni pustila mirno opazovati sveta okoli njega.

Nekateri so plesali v telovadnici...

... drugi so se začeli učiti plesov v svojih razredih.

In ko smo zamenjali prostore, smo se lotili še tekmovanja v limbu. In če nas je nizka palica malo prestrašila, smo za korajžo vzeli s sabo sošolca. To vedno pomaga.

Vsak razred se je predstavil z enim od plesov, ki se ga je naučil v razredu...

... ostali pa smo jih vneto vzpodbujali. Na odru ali okrog njega - vsi smo uživali!

Dogajanje so si iz ptičje perspektive ogledali tudi ta veliki.

No, nekateri... Tisti z nekoliko manj "zabušantske" sreče so morali po navodilih športnih učiteljev tekati po igrišču, saj smo jim zasedli telovadnico.

Ko so se ure plesa iztekle, smo bili utrujeni, lačni, premočeni in rdeče rdeči v lica, ampak zadovoljni.

Kajti - bilo je 100% KUL! Za kaj takega smo tudi v bodoče vedno ZA :)

(NT)

PA SO TUKAJ :)

2008-10-24T21:46:00.008+02:00

(NT)

USTVARJALI SMO NA KRASU

2008-10-23T14:29:00.074+02:00

Literarna kolonija 17. – 19. oktober 2008

Udeleženci: Marjeta Drobnič, Ana Horvath, Maj Jus, Rok Kuntner, Erik Marinčič, Martina Miklavčič, Kristina Nagode, Martina Petrič, Manca Šuštar, Petra Zajc, Špela Leiler, Maša Novosel, Martina Perko, Tjaša Prodan, Anja Trobec.

Mentorice: Petra Štampfl, Damjana Mojškerc, Mihaela Časar.

Prejšnji vikend je 15 naših devetošolcev ustvarjalno preživelo v deželi Srečka Kosovela. Med Tomajem in Pliskovico so nabirali čutne vtise, kakor jih je vsakodnevno živel kraški pesnik čiste tišine. V jesenskem dežju so prehodili del njegove poti v šolo, od Tomaja proti Sežani. Obliti s pomenljivo igro svetlobe deževnega vremena ter z dramatičnimi barvami oktobrske pokrajine so podoživljali njegovo poezijo.

V toplem zavetju tihe kraške vasice so okušali gostoljubje in domačnost kraševcev. Med bivanjem pod isto streho so bolje spoznali sebe in druge ter nekaj skrivnosti ustvarjalnega procesa.

Svoji domišljiji in talentom so odpirali poti v delavnicah kreativnega pisanja, v delavnici prebujanja čutov, v delavnici kritičnega opredeljevanja do družbe, ob spoznavanju, interpretaciji in poustvarjanju Kosovelove poezije, na zabavi ob gledaliških improvizacijah, ob iskanju ustreznega motiva, ki so ga ujeli v objektiv fotoaparata ali pa z ogljem na papir. In vse vznemirjenje se je prelilo v pesmi. Čisto originalne in čisto njihove.

Odločno in odlično so jih predstavili gostom na literarnem dopoldnevu ob zaključku kolonije.
Mi, učitelji smo ponosni nanje. Verjamemo, da tudi vi.

Prijetno izkušnjo učenja in poučevanja, sodelovanja in soustvarjanja, uživanja med otroki in z njimi so nam omogočili: Podjetje Formitas iz Ljubljane, Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane, ETRA 33 - energetski transformatorji iz Ljubljane, KL invest iz Kranja, Comita d.d. iz Kranja, ST-Trend iz Škofje Loke, Peter Mužič iz Ljubljane, Plesni klub Miran Dance iz Pirnič, vodstvo, kolektiv in starši OŠ Kolezija.

VSEM ISKRENA HVALA.

Vtisi s kolonije ...

"Sredi jeseni, ko je Kras v najlepših barvah, smo se v največjem nalivu odpravili v Pliskovico na Krasu. V Tomaju smo po ogledu Kosovelove hiše odšli na Kosovelovo pot . V njegovi hiši smo smeli zaigrati na stari klavir, na katerega je igrala Kosovelova sestra pianistka. Kristina je iz njega zvabila nekaj lepih zvokov."

"Pred odhodom na Kosovelovo pot smo se podkrepili s sendviči, ki so nam jih pripravili v šolski kuhinji. Na pot smo se z velikim veseljem odpravili po dežju in to nam ni uničilo razpoloženja. Sredi največjega naliva smo se potem odpeljali v Pliskovico na Krasu. Tam smo zelo uživali pa tudi delali. Pisali smo spise, poslušali predavanje, se šli pesnike, delali po skupinah, obravnavali Kosovela. Zadnji dan so starši prišli po nas in mi smo jim naše delo na kratko predstavili. Tako smo strnili čudovito preživet podaljšan vikend na čudovitem Krasu ..."
Marjeta, 9. a

"Razen prvi dan je sonce žgalo in takoj smo lahko občutili tisti pravi Kosovelov Kras...
Bori, plahte pisanih vinogradov, rdečih rujev in značilne hiše. Ta lepota je tudi tiste, najbolj skrite romantike odkrito očarala. Večina se nas je celo navduševala nad učenjem o Kosovelu in njegovi poeziji. Napisali smo domišljijski spis, se preizkusili v pisanju pesmi, poustvarjali njegove in risali motive iz narave."
Špela, 9. b

"Kolonija mi je bila "ful" všeč, ker nismo imeli strogih pravil. Najbolj mi je bilo všeč ustvarjanje z ogljem in pisanje impresionističnih pesmi. To je bila nepozabna kolonija."
Martina, 9. b

"V petek, 17. 10. 2008, smo se z avtobusom odpeljali v Tomaj. Od tam smo se odpravili na znano Kosovelovo pot, katere pa nismo dokončali zaradi dežja (blagor tistim, ki so imeli dežnike). Potem smo se z avtobusom odpeljali na turistično kmetijo Petelin-Durcik. Tam smo dva dni odkrivali Kosovelovo življenje ter njegovo umetnost. Vendar smo se ob delu tudi veliko zabavali (kolikor se je mogoče v prisotnosti treh učiteljic). Na koncu pa smo priredili še zaključno prireditev, na katero so prišli starši, ravnateljica in učitelji. Že dejstvo, da nobena od učiteljic ni dobila živčnega zloma , kaže na to, kakšen uspeh je bila kolonija in da vsi upamo, da se bo ponovila."
Maj, 9. a

"Kolonija je bila zelo carska in naj naj naj tabor na svetu!!! =D Vzdušje je bilo zelo sproščeno in družba zelo dobra. Zelo smo se razumeli med sabo in se zabavali. Delali smo vse mogoče. Najbolje je bilo, ko smo risali čudovito kraško pokrajino in ko smo imeli zabavni večer. Zadnji večer je doseglo naše druženje vrhunec, ko smo si povedali naše vtise o koloniji. Takrat smo bili zelo veseli. "
Martina P., 9. a

"Čez vikend smo se imeli ful hudo dobro, ker smo bili na prvi literarni koloniji. Bilo je zelo zabavno, ker to ni bil navaden tabor. Bili smo zmeraj nasmejani. Pa ne samo mi, ampak tudi zabavne učiteljice. Haha ... No, na Krasu smo se posvetili slovenskemu pesniku Srečku Kosovelu, poleg vsega pa smo pisali tudi Diabetes."
Maša, 9. b

Poprčki ...

*V zvoniku je bilo zelo zabavno.
*Petra: "A jaz to povštru govorim?" Manca izza vrat: "Ja."
*Rokove arije pod tušem.
*Čupaste čupe.
*Prodajanje kamele.
*Improliga: govorilne ure oz. otroci vladajo šoli.

(MČ, PŠ, DM)

TABORILI SMO V ČRMOŠNJICAH

2008-10-21T22:27:00.034+02:00

Prve dni rahlo meglenega oktobra smo četrtošolci uživali na zelo prijetnem taboru v Črmošnjicah v Beli Krajini.

Bili smo polno zaposleni z najrazličnejšimi stvarmi.
V delavnicah smo spoznavali nekatere pomembne pojme povezane z orientacijo (*orientacija ni meditacija in ni koncentracija), izvedli orientacijsko tekmo, izvedeli nekaj malega o proizvajanju in porabi električne energije, nabirali rastline v gozdu, se posvetili igranju mini golfa, plesali in peli ob belokranjskem kolu, da razburljivega nočnega pohoda sploh ne omenjamo.

Ob vsem tem nam je ostalo dovolj prostega časa, da smo se prepuščali še lastnemu domišljijskemu svetu ter igram, igram, igram.

"Čakaj, kje je že sever?"

"Zdaj gremo pa proti ... hmm..."

"Pobelelo pole z ovcama,
pobelelo pole z ovcama, z ovcama ...
No, tole ni tako lahko plesat, je pa zabavno."

"A je kdo našel orlovo praprot?"

"To je bil zadetek v ... prvo ... drugo ..."

"Punce, punce. Aja, Aja, Neli, Neli ..."

Res ... bilo je lepo …

In kaj nam je najbolj ostalo v spominu?

»Najbolj všeč mi je bilo tekmovanje s kompasom, nabiranje rastlin, sprehod s petrolejkami, jutranja telovadba, igralnica Veveričje duplo, pa vse v zvezi z elektriko in še marsikaj …«
Sara, 4. a

»Tabor mi je bil zelo všeč. Najboljša je bila igra Twister in tekmovanje s kompasom. Pa seveda mini golf in še veliko več.«
Pia Eva, 4. a

»V četrtek smo šli k potoku. Razdelili smo se v šest skupin. Učitelj je razložil navodila in prinesel model turbine za proizvajanje elektrike. Postavili smo ga v vodo. Jaz sem bil v peti skupini. V moji skupini smo poskusili, koliko energije proizvede model turbine na manjšem slapu. Z merilcem smo izmerili največ "elektrike".«
Gal, 4. b

»Meni bo v spominu ostal ta nočni sprehod. Ob devetih zvečer smo šli v Novi Tabor - na pokopališče. V desni roki smo nosili svetilke, po imenu petrolejke. V petrolejki je gorelo olje. Na pokopališču pri potki je 70 m globok prepad. Bilo me je zelo strah, pa še mamico in očija sem pogrešala. Prepad je bil namenjen temu, da so se obranili Turkov, ko je bila vojna. Turke so obmetavali s kamenjem in polivali z vročim oljem. Na nagrobnikih je bilo veliko nemških imen in priimkov. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bomo še kdaj šli tja.«
Lea, 4. b

»Na nočnem pohodu sem bil v paru s Cristianom, vendar nisva hotela petrolejke, ker so smrdele. Pol poti smo hodili s petrolejkami, pol pa brez. Meni ni bilo všeč, ker sem bil zaspan, nekateri so malo jokali in stokali. Ustavili smo se pri cerkvici. Učitelj nam je povedal nekaj o Novem Taboru. Ko smo šli domov, sem bil tako srečen.«
Matevž, 4. b

»Na večernem sprehodu je bil super prepad, ki nam ga je pokazal učitelj Martin. Bilo nas je malo strah.«
Ela, 4. a

Pa še kdaj nasvidenje.

Učenci 4. a & b (DM)

DOBRA STARA SLIVNICA

2008-10-15T22:32:00.010+02:00

Peti razredi smo se dan pred napovedanim poslabšanjem vremena odpravili na športni dan na Slivnico. Ampak kot da so oblaki nekoliko pohiteli in prišli prej; nad nami je bilo vse sivo in - kako bi človek rekel - nekako neveselo.

Vsak dober izlet se seveda začne z jutranjim posvetom...

... in že je bilo treba zagristi v strmino. Toliko borov na kupu že dolgo nismo videli.

Sopihajoči in že precej rdeči v lica smo končno našli prvo jaso za počitek.

Ampak koča na Slivnici je izgledala še tako daleč...

Dober sendvič vedno pomaga in tudi mi smo siti spet poskočno krenili naprej.

Pot se je kmalu razprostrla v cel travnik. In nebo je zvilo oblačkasto prejo v klobčič ter jo pospravilo nekam za obzorje. Sonce :)))

Zamikalo nas je, da bi brcnili težke čevlje z nog in se bosi sprehodili po zeleni preprogi. (Ali pa vsaj naredili kakšen majčken premet :)

Ko srečaš trdoživo in zanimivo drevo, na katerega ti učiteljice ne dovolijo splezati, se z njim vsaj slikaš. (Ampak stvar ni tako zabavna :(

In če je s tabo učitelj športne vzgoje, te nekje pod vrhom doleti nova nepričakovana akcija - gorski tek, kaj pa drugega (sploh!).

Takole utrujeni smo se sesedli pred kočo in se zastrmeli v dolino.

No, nekateri so si omislili še pravi japonski piknik, ker je za kaj takega Slivnica idealna :) Ob pogledu na jajčne zavitke, suši, alge, krompirček z majonezo... so se nam vsem cedile sline.

Pa nas je ura kar kmalu spet nagnala nazaj. Po travah in stezah in gričkih in jarkih... mimo borovcev in smrek in javorov... Slivnica, lep dan si nam podarila!

(NT)

OBISK NARODNE GALERIJE

2008-10-10T23:09:00.011+02:00

Drugi in tretji razredi naše šole smo se v tem tednu odpravili na lov na barve. Seveda smo natančno vedeli, kje naj jih iščemo. Obiskali smo Narodno galerijo v Ljubljani in si ogledali nekatera dela razstave Slovenski impresionisti. Med kipi in slikami smo se sprehodili po veličastnih prostorih, mimogrede opazovali sebe in sošolce in ostale obiskovalce v ogledalih po tleh ter spoznali slikarska orodja in pripomočke - lopatke, čopiče, oljne barve, palete...

Najlepše pri vsej stvari pa je seveda bilo, da smo se tudi sami preizkusili v vlogi impresionistov.

Učiteljica: A kdo ve, kdo so impresionisti?
Brihtna bučka 1: To so tisti slikarji, ki malo napacajo svoje slike.
Brihtna bučka 2: Kako napacajo? A ne znajo lepo risati?
Brihtna bučka 3: Ej, a ne veš, da ta pravi in najboljši slikarji zmeraj na vsako sliko naredijo vsaj eno packarijo?!?

Slikali smo prizore iz narave (drevo, kakršno bi radi bili) in šlo nam je odlično :)

Nina Tepina, 7 let

Ana Pikovnik, 7 let

Matej Kobi, 7 let

Učiteljica Jolanda, v najlepših letih

Hana Umek, 7 let

Neja Fazarinc, 8 let

V Narodno galerijo se bomo še vrnili. Vsako leto se. In ne vemo, ali tam res mi najdemo barve ali enostavno barve najdejo nas :)

(NT)

SPOMINI NA ŠOLO V NARAVI

2008-10-07T17:41:00.006+02:00

Z RAZREDOM 5. A IN B SMO SE 1. SEPTEMBRA ODPRAVILI V ŠOLO V NARAVI. ŠOLA V NARAVI NAJ BI POTEKALA V POREČU.
ZGODAJ ZJUTRAJ SMO VSTALI S KISLIM OBČUTKOM, SAJ SMO SE MORALI POSLOVITI OD SVOJE DRUŽINE. S ČLANOM DRUŽINE SMO SE ODPRAVILI K AGROŽIVILSKI ŠOLI. PRIHOD NA AVTOBUS NAM PRAV NIČ NI BIL VŠEČ. KO SMO SI POISKALI PROSTOR NA AVTOBUSU, SMO SKOZI OKNA MAHALI MAMAM. VOŽNJA JE BILA RAZBURLJIVA. MED POTJO SMO VEČKRAT POSTALI ZELO GLASNI, ZATO SO SE MORALE VMEŠATI UČITELJICE. IMELI SMO SI NAMREČ VELIKO POVEDATI. SLEDILA JE VMESNA PAVZA. MED PAVZO SMO POJEDLI, KAR SO NAM PRIPRAVILI DOMA. KO JE POT LE MINILA, SMO ZELO KMALU VIDELI MORJE. VZKLIKNILI SMO OB PRIČAKOVANJU, DA BOMO SPLOH PRIŠLI ENKRAT NA CILJ. KONČNO SMO LE VIDELI HIŠO, V KATERI NAJ BI BIVALI 6 DNI. KO SMO IZTOVORILI PRTLJAGO, SMO SEDLI NA KLOPCO IN ČAKALI NA VROČEM SONCU, DA DOBIMO SVOJO SOBO IN WC. DOBILI SMO DELČEK POČITNIŠKE HIŠE VIRC, KI SE JE IMENOVAL KEKEC. BIL JE V BELORDEČI BARVI.

SARA IN ANA L. IZ 5.B

S šolo smo 1. septembra 2008 odšli na morje v Poreč. 5.A. in 5.B.
Najprej smo se odpravili z avtobusom po cesti in veselo mahali staršem…
Prispeli smo čez 2 uri. Nismo samo jedli, ampak tudi bruhali!
Pa tudi - nismo samo plavali, ampak smo imeli tudi mučne ure (tako je pisalo celo na urniku). Takrat so nas mučili z učenjem o morju, rastlinah in morskih živalih. Škoda…
Ponavadi smo se zbudili ob 8h .Trije Kompanjončki (Lara, Ana Čan in Ajda) pa so vedno zamujali. Na zajtrk, kosilo in večerjo… Hi,hi,hi! In učiteljice niso bile ravno srečne.
Lep pozdrav,

dve od teh treh Kompanjončkov - Ajda in Lara

S šolo smo šli na Hrvaško v Poreč na morje. To, da gremo v Poreč, sem izvedela šele, ko sem prišla v šolo. Jaz sem stekla do avtobusa, mamica pa je šla po kovček. (Temu je služila kar moja šolska torba.) Z avtobusom smo se vozili do Poreča 2 uri! Ko smo prispeli, smo vzeli kovčke in šli do hiše z imenom KEKEC in si uredili sobo. Potem smo šli na kosilo, pojedli in šli plavat. Moja skupina se je imenovala MORSKE KOLERABE. Člani moje sobe pa smo bili TRIJE KOMPANJONČKI :-) Pri pospravljanju sob smo osvojile 2. MESTO! Pri plavanju smo skakali. Na akvatlonu sem bila pa predzadnja :(
V Poreču smo se imeli lepo.

Pozdrav od JAPONKE ANNE iz 5.b!

Po poletju smo imeli 5. razredi podaljšane počitnice. Šli smo v Poreč na morje. Na prvi šolski dan, 1. septembra, bi morali v šolo, mi pa smo odšli v sončni Poreč.
Ob 8h zjutraj smo pobegnili iz meglene Ljubljane. Šli smo z avtobusom in se peljali približno 3 ure. Med vožnjo nam je bilo dolgčas, ko pa smo prispeli, smo bili zelo veseli, da se bomo lahko še 6 dni kopali v morju. V hiši, kjer smo spali, je bilo veliko stonog. V sobah so bili pogradi. Jedli smo tudi čevapčiče!

Maša in Biba iz 5. b

Peti razredi smo bili na morju in bilo nam je zelo lepo…
Ko smo se odpravili iz Ljubljane, nas je čakala dolga vožnja! Vsi smo bili dokaj nestrpni!!! A ko smo prišli, smo ugotovili, da se nam bo prvi teden šole iztekel razburljivo in nagajivo ter vodno. Prvič smo nestrpni vdrli v svoje sobe, zato so bile učiteljice kar nervozne, da se ne bi kaj… zgodilo ali zlomilo!
No, in vsi veseli smo se odpravili na prvo vodno dogodivščino!
Bili smo tako razgreti, da če ne bi bilo učiteljev, bi vsi poskakali v vodo (haha). Ampak je nastopilo testiranje… Katerega se prav noben ni nič veselil. Ampak po testiranju smo se lahko igrali ter špricali in tunkali v vodi!!!
Tako je potekalo vsak dan… le testiranja nismo imeli.
Dokler ni prišel zadnji dan…

Lara R. in Ika F. iz 5.a

(Foto MM)

GREMO NA GOLICO :)

2008-10-07T17:29:00.003+02:00

Torek, 30. septembra 2008

Tudi devetošolce je na športnem delu ves dan spremljalo sonce. Cilj? Golica nad Jesenicami. Čeprav je bilo zjutraj še zelo sveže, nas je hoja kmalu pogrela in nekaterim je postalo celo vroče. Vzpon je bil kar strm, kar pa ni oviralo večine KULezijcev. No, nekateri smo capljali bolj pri repu in vsake toliko časa zavzdihnili ter drug drugega spraševali: »Je še daleč? Kdaj bo počitek« Po slabih dveh urah pa smo le vsi prisopihali do koče, kjer smo si privoščili zasluženo kosilo in uživali v prelepem razgledu.

Malica z razgledom

Počitek na jesenskem soncu

Tisti z največ energije so se odločili, da bi radi sončni dan do konca izkoristili in so se podali še do vrha. Po dobre pol ure so bili spet nazaj in nam »lenuhom«, ki smo ostali pri koči, ponosno povedali, da so bili v Avstriji. In že smo se začeli spuščati proti dolini …

Čeprav je bil za nekatere vzpon precej naporen, nam je bila narava zares naklonjena, saj bi si lepši jesenski dan težko želeli.

(Foto in besedilo: Matsuš)

JESEN PRED ŠOLSKIMI VRATI

2008-10-03T21:43:00.009+02:00

Tudi v naš atrij je prišla jesen in nas vzela v svoje sveže in pisano naročje...

(NT)

NEMOGOČE JE MOGOČE

2008-10-01T14:06:00.010+02:00

Če mislite, da se tole dela za T2, ste se močno zmotili. Tudi vodovodna cev ni počila in tudi nafte ne iščejo. Zgodilo se je nemogoče: po natanko 10 letih dopisovanja, telefoniranja, vlogah in rednih obravnavah na roditeljskih sestankih in svetih staršev so v ponedeljek začeli polagati "policaje" - v nekaj dneh bo križišče pred šolo zvišano in pripravljeno na učinkovito ustavljanje divjakov. Tako bomo lahko v kratkem na naši športni šoli uvedli novo športno disciplino - tek čez grbine (na predlog ene od mam).

Prepričana sem, da se veselite z nami! Vztrajnost se vendarle izplača, pa tudi gospod župan je dokazal, da njegova beseda nekaj velja.

Do takrat, ko bodo dela končana, pa le previdno čez cesto!

Lidija Žigon (v sredo ob 14.05)

Skoraj... (v četrtek ob 12.35)

Skoraj skoraj... (v četrtek ob 19.10)

Skoraj skoraj skoraj... (v petek ob 13.05 )

PRELEP JESENSKI DAN ZA ŠESTOŠOLCE

2008-09-30T19:50:00.005+02:00

Šestošolci smo se v torek odpravili na Toško Čelo. Vzpenjanje ni bilo niti preveč dolgo niti utrujajoče. Na razpolago smo imeli dovolj časa tako za klepetanje kot za vse druge zabavne reči.

Mmmmm, malica in še kakšna sladkarija za povrh, kako okusno …

Na mestnem avtobusu smo srečali skupino četrtošolcev iz OŠ Spodnja Šiška, ki je del poti proti Toškemu Čelu delila z nami. Nekateri so poskušali tekmovati z njimi, kdo bo prvi na cilju – pri koči.

»Zadnji naberejo vrečo kostanjev,« je padel predlog. Uh, kostanji – tudi teh je bilo nekaj na tleh ob drevesih in listih, ki so že pričeli spreminjati svoje barve v prijetne rjavo-rdeče odtenke.

Na manjšem prostoru ob koči so se eni resno posvetili nogometu, drugi tekanju in lovljenju naokoli, tretji pa so poskušali ujeti tople jesenske sončne žarke na svoj obraz.

Le kaj zanimivega piše v zadnjem Žurnalu?

Po čem je Toško Čelo dobilo ime, so se spraševali nekateri. Ali vi to veste?

No, učiteljica Cirila nam je to lepo razložila.
»Ljudem se je že v davni preteklosti zdelo, da se razgledi na vasice in mesto s tukajšnjih vzpetin vidijo tako, kot bi jih opazoval izpod čela – tako so pričeli uporabljati ime Čelo. Toško pa seveda po vrhu Tošč.«

Pri koči smo srečali dve izjemno prijazni gospe, ki sta s seboj pripeljali simpatičnega psa Kalčka. Kalček je za nekaj časa požel več pozornosti. Dovolil nam je božanje, bil je potrpežljiv kuža. Za slovo smo smeli škljocniti eno fotografijo. (Hvala, gospe, pa še kdaj nasvidenje).

Čas je kar prehitro minil.

In že smo stekli vsi razposajeni in veseli proti avtobusu št. 5 … in spet nazaj v šolo.

(Foto in tekst: DM)

DAN V TAMARJU

2008-09-29T20:10:00.026+02:00

Po nekako čudnem vikendu, zamotanem v klobčič sive volne, smo se v ponedeljek učenci 1. triade v prav tako brezbarvnem jutru spravili na avtobuse in se odpeljali proti Gorenjski. Že nekaj kilometrov iz Ljubljane smo zaslutili, da sonce pravzaprav še vedno obstaja in da se mu v preteklih dneh očitno ni prav nič hudega zgodilo :)

Prav kmalu kmalu je zasijalo na vse žarke in v Planico smo se pripeljali vsi zlati.

Po kratki maličici in popitku smo se po beli senčnati cesti odpravili med hribe. Bilo je vrrrrrrražje mrrrrrrrrrrraz! Rokavice, šali, kape, bunde... vse je prišlo še kako prav.

A hoja nas je hitro ogrela, le noski so ostali rdeči in mrzli kot pri najbolj zdravem kužku.

Postanek na topli ploščadi je prišel ravno pravi čas.

Treba je bilo malo sprostiti nožne mišice ter obnoviti take in drugačne zaloge.

Jesen je okrog nas namešala čudovite barve. V Ljubljani še zdaleč ni iztisnila iz sebe toliko odtenkov, toliko mešanic in kombinacij... Toplo nas je božala.

Med hojo smo naleteli na gozdarje, ki so žagali od lubadarja obolele smreke. Škodljivec gor ali dol, lubje postane pod čeljustmi njegove ličinke prava umetnina.

A se v Triglavskem narodnem parku sploh kaj sme??? (Važno, da ni prepovedano vriskanje, poskakovanje in stoja na glavi :))

Jasa, ki se je po malo več kot uri hoje razprla pred nami, je bila naravnost pravljična. Koliko trave... najbolj mehke, najbolj zelene trave na svetu!

Nekateri so jo takoj izkoristili za majčken piknik, drugi pa so pod smrekami začeli iskati palčke.

Hoja navkreber po svežem zraku nam je pordečila lička in zvrtala luknje v želodčke. Hitro, le kaj je pripravila mami???

Uuuu, mami je bila pridna... le česa v mojem nahrbtniku ni...

Tudi lovljenje ni slaba reč. Sploh se moramo dobro razteči, da se ne bodo jutri na hodniku učiteljice spet jezile, ko bomo na stranišče odhajali kot kenguruji :-)

Medtem pa so nekateri srečneži pred kočo opazili najprisrčnejšo miško kdajkoli - velikooko, rumenorjavo in tako drobceno drobceno... Žal se je takoj skrila pod hladilnik in se ni dala privabiti ven.
Zraven, sredi vsega tega direndaja, pa je rasel encijanček. In ni se pustil motiti in je rasel še kar naprej in naprej.

Tudi čas je tekel tako kot mi - hitro, najhitreje... Že prav kmalu smo se morali odpraviti nazaj. In sence so postajale vse daljše.

Sredi gozda smo zagledali vilinji krog iz gobic. Čarovnija! Nekomu se je celo zazdelo, da je v praproti zagledal zaviti vrh vilinjega klobuka. Ampak le za trenutek (pa še o tem že prav kmalu ni bil več tako prepričan).

Pa naj še kdo (kdajkoli!) reče, da učitelji nimamo polnih rok (in ust) dela...

Še to in ono (Ej, počakajte, smo že odlulale!) in avtobusi so odhrumeli skozi dolino proti Ljubljani.

In nekateri so bili zelo utrujeni :)

Imeli smo se zelo lepo in prav vsak si je ta zlat dan spravil na posebno mesto v svojem srčku.

(Foto in tekst: NT)

Meni je bilo danes fuuuul všeč, ker smo bili na svežem zraku in smo opazovali prelepo naravo. Na takih izletih se lahko veliko naučiš, pa še hoditi je zelo zdravo. (Ana, 3.b)
Mislim, da smo naredili odlično stvar, da smo se danes odpravili na tale konec. Otroci, prav vsi po vrsti, so pridno hodili in bili sploh super. Zagotovo bomo veliko lažje, kot bi sicer, preživeli teden pred nami. (učiteljica Jolanda)
Nama je bil izlet všeč, ker zelo rada hodiva. (Matej B., 1.b in Bor, 3.a)
Najboljše danes je bilo, ko smo punce na travniku lovile fante. (Lea, 2.b)
Zame je bil lep dan, ker sem se družil s prijateljem, pa še fotografiral sem lahko. Zelo zanimive so bile tiste gobe v krogu. (David, 3.b)
Zelo dobro je to, da smo se malo namatrali in potem prišli na cilj, kjer smo se lahko igrali. Naslednjič bom tudi jaz vzel s seboj fotoaparat, ker sem danes videl veliko lepega. (Nik, 2.b)

DOBRODOŠLI MED NAMI

2008-09-27T17:02:00.010+02:00

Tole je pogled iz naše šole ...

... in prav tako nekako na svet gledamo mi, KULezijci - oblačkasto, sončno, včasih malce dramatično in divje, spet drugič nežno, zaupljivo..., zbirajoč vase vse odtenke (od sive do oranžne), ki nam jih kot na dlani pred nami ponuja življenje. Življenje v šoli, pred šolo, za šolo in med šolo :) Na teh straneh bomo pisali o naših občutjih, razmišljanjih, opazovanjih, dogajanju... in veseli bomo vsakega, ki se bo družil z nami.